fbpx

“Jedrne države” brezbrižno do ukrajinskih pozivov po orožju, skrbijo jih le lastni interesi

Foto: epa

Glede na napredovanje ruske vojske na vzhodu Ukrajine je ta v ponedeljek zaprosila za močnejše in boljše orožje, kot tisto, kar jim je bilo obljubljeno oziroma o čemer se je razpravljalo. Ukrajina je začela še močneje pritiskati na Zahod, da zavzame svoje stališče v vojni med Ukrajino in Rusijo, medtem ko so evropske voditelje skrbi lastno gospodarstvo in prehranska draginja.

Ukrajinska taktika, uporabljena na začetku vojne, izgublja svojo moč in niti približno ni tako učinkovita pri bojih v Donbasu, kjer je Rusija zaradi daljnosežnega topništva v veliki prednosti. Voditelji Francije, Nemčije in Italije načrtujejo svojo pot v Kijev, pri tem pa se od njih pričakuje, da bodo sprejeli določene odločitve o tem, ali bodo poslali Ukrajini še več orožja ali pa jo bodo skušali prepričati v pogovore z Moskvo.

In medtem ko je predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski Ukrajincem obljubil, da bo državi povrnil vsak izgubljen del ozemlja, tudi Krim, so ruske sile že prekinile vse evakuacijske poti prebivalcev Severodonecka, saj so uničile edino povezavo, most med njim in mestom, ki ga zavzemajo Ukrajinci.

Zelenski je iz tega naslova od članic Nata zahteval še več modernega orožja, saj je rusko topništvo v absolutni premoči, njegov svetovalec Mihajlo Podoljak pa naj bi dejal, da Ukrajina potrebuje 300 mobilnih raketnih metalcev, 1000 topov dolgega dosega, 500 tankov, 2000 oklepnih vozil in 1000 dronov, da bi lahko parirala Rusiji.

Ukrajinske zahteve niso realne
Njegove zahteve so absolutno večje, kot je bilo sprva obljubljeno, ZDA je namreč Ukrajini obljubila štiri mobilne raketne metalce, Velika Britanija prav tako nekaj kosov. Washington je do sedaj poslal nekaj več od 100 topov dolgega dosega, ostale države pa prav tako le nekaj istih. Zahteve Ukrajine so skladne s potrebami na bojišču, dobava pa prepočasna, saj dobava težkega orožja ni hitra in enostavna. Kljub temu še naprej pritiska na Zahod, naj zavzame svoje stališče v vojni.

Zahodni voditelji se strinjajo, da so možnosti Ukrajine v boju proti Rusiji v veliki meri odvisne od hitrosti in števila dostavljenega težkega orožja, sami pa so Rusijo že ekonomsko sankcionirali in Ukrajino podprli z vsemi sredstvi. Po drugi strani pa francoski predsednik Emmanuel Macron meni, da je pomembno, da se Rusije ne poniža, sploh pa so vsi evropski voditelji prav tako zaskrbljeni zaradi lastne ekonomske situacije, inflacije in visokih cen ter političnih reakcij v domači državi. Kar je potrebno razumeti v luči francoskih interesov, ki spominjajo na kolaboracijo z Rusijo.

Foto: epa

Evropski voditelji iščejo način za nemoten izvoz žita iz Ukrajine
Mnogi v Evropi želijo najti način, četudi to pomeni začasno prekinitev ognja, za nadaljevanje izvoza ukrajinskega žita kljub porastu cen in grožnji lakote. Vse to vnaša dvome Ukrajine v stališče evropskih držav, saj se ta sprašuje, ali so zares predani v borbi proti Rusiji. Obisk voditeljev Francije, Nemčije in Italije v Kijevu je sicer načrtovan, vendar podrobnosti niso znane. Obisk bo zagotovo simboličen v smislu podpore Ukrajini in njeni teritorialni integriteti. Predvideva se, da bodo v tem času ponovno razmislili o dobavi orožja Ukrajini in načinih izvoza žita iz blokirane luke v Odesi.

Ukrajinci še naprej vztrajajo, da bi večji dotok zahodnega orožja in streliva lahko pomagal obrniti razmere na vzhodu ali vsaj ustaviti rusko napredovanje. Ruske sile pa so prav tako doživele velike izgube in ostajajo brez lastnega naprednejšega orožja. Le redki sicer verjamejo, da se ta vojna bliža koncu ali da je katera koli stran blizu poraza, čeprav gospodarstvo Rusije in Ukrajine še naprej močno trpi. Tudi če padeta Severodoneck in Lisičansk, s čimer se konča ruska okupacija regije Lugansk, se bo Ukrajina še naprej borila za nadzor nad deli sosednje regije Doneck, v protiofenzivah pa so njene sile ponovno zavzele ozemlje okoli Harkova na severovzhodu in Hersona na jugu.

Tanja Brkić