Zakaj se muslimanske države ne morejo uspešno spopasti s pandemijo COVID-19?

Foto: epa

Islam je v svoji srži religija, ki od vernika zahteva totalno podreditev Koranu. Sveta knjiga od vernikov zahteva poslušnost preroku Mohamedu in Alahu. Sam pogled na svet je v islamu fatalističen, za razliko od krščanstva pa tudi nastrojen proti znanosti. To je nekaj razlogov, zakaj je pred bližajočim se muslimanskim svetim mesecem za islamski svet ena od največjih preizkušenj glede javnega zdravja. Kajti v očeh številnih je ravno molitev učinkovita alternativa za zdravljenje COVID-19.

“Reakcija muslimanskega sveta na pandemijo COVID-19 nam pomaga osvetliti nekatere pomembne aspekte islama. Ravno tako odkriva nekatere pomembne razlike med islamom in krščanstvom,” so zapisali pri Crisis Magazine.

Avtor William Kilpatrick je izpostavil, da med največjima svetovnima religijama obstajajo podobnosti, tako kristjani kot muslimani bodo namreč molili k svojemu Bogu, da se jih usmili in zaščiti njihove ljubljene pred okužbo. Vseeno so tudi tu prisotne velike razlike. Muslimanski odnos do življenja je namreč fatalističen, piše Kilpatrick. Ko musliman reče inshallah, kar pomeni “če Alah hoče”, to ne pomeni isto, kot če kristjan reče “z Božjo voljo”.

Bog v krščanstvu je razumen, deluje v skladu z zakoni, ki jih je postavil. “V islamu po drugi strani je Alah zamišljen kot čista volja, nevezana na razum ali zakone narave. Stvari se ne zgodijo zato, ker bi obstajali naravni vzroki in posledice, temveč zato, ker Alah tako hoče za vsak dogodek posebej.”

Fatalističen pogled na svet
Posledično je tudi muslimane težko pripraviti do tega, da bi se zaradi lastnega zdravja držali ukrepov, s katerimi se oblasti po svetu trudijo zajeziti izbruh COVID-19. Da, tudi tam bodo govorili o potrebi po upoštevanju ukrepov in upoštevanju navodil oblasti, vse dokler to ne pride v navzkriž z obiskom mošeje. “Dovoljeno je slediti nasvetu zdravnika in upoštevati preventivne ukrepe,” trdi emir Tablighi Janaata, Maulana Muhammad Saad Kandhlawi, vse dokler to ne vodi v navzkriž z verskimi dolžnostmi. “Če zapustite svoje verske dolžnosti zaradi goreče previdnosti, bo bog umaknil svojo roko od vas.” Z drugimi besedami, Alah bo zapustil vernika, ki raje ostane v izolaciji, kot da bi tvegal okužbo s COVID-19 v mošeji.

Podobnega mnenja so tudi v drugih islamskih sektah. “Trenutno ne nameravamo odpovedati molitev,” je po pisanju Advance povedal predstavnik za stike z javnostmi senegalske Mosquée Massalikoula Djinânea, ki velja za eno največjih mošej v zahodni Afriki. “Molitev je zelo pomembna in predstavlja alternativni način boja proti epidemiji,” je še dodal.

Številni viri iz Indije, Evrope in Kanade so poročali o muslimanih, ki se upirajo oblastem in ne želijo sprejeti socialnega distanciranja. V Iranu, ki je hitro postal eno od glavnih žarišč pandemije, so ravno imami bili tisti, ki so se upirali nasvetom strokovnjakov za javno zdravje in niso želeli zapreti svetišča v Qomu, navkljub temu, da se je vedelo, da tam prihaja do novih okužb.

Islam že več kot sedem stoletij ni sproduciral nikakršnega pomembnega odkritja
Poznavalec islamske kulture Hugh Fitzgerald je izpostavil, da “med okoli 40 raziskovalnimi skupinami, ki v pol ducata držav iščejo cepivo proti koronavirusu, ni najti ene od 57 muslimanskih držav, ki so članice OIC (Organizacija islamskega sodelovanja).”

Razlog temu naj bi bil ravno islam, ki je že davno opravil z znanostjo. Številne islamske teološke šole enostavno ne podpirajo znanstvenega raziskovanja, še več, ljudi od tega odvračajo. Ne pomaga niti navada v islamskem svetu, da se bližnji sorodniki poročajo med seboj. “Že več kot sedem stoletij ni iz islamskega sveta prišlo nobeno večje odkritje ali izum,” opozarja avtor Robert Reilly v knjigi The Closing of the Muslim Mind. Kakor izpostavlja Reilly, samo npr. Španija proizvede večji delež svetovne znanstvene literature kot pa vseh 46 muslimanskih držav skupaj.

Ivan Šokić