Otok, poln zločinov in poln skrivnosti, na katerem že dolgo nihče več ne živi, le streljaj od Dubrovnika, je pozabljen od sveta. Nekdaj prostor za molitev in sprostitev, park in sprehajališče, danes pa simbol komunističnih zločinov. Tudi lastniki zemljišča se ga želijo znebiti, a kupcev ni, tudi država ni niti malo zainteresirana. Ne idealna lokacija dalmatinskega otočka, ne idilična narava in celo ne nizka cena ne prepričajo kupcev. Zapuščen v svoji samoti se otok Daksa nahaja le nekaj kilometrov od Dubrovnika kot spomenik davne, pa spet ne tako davne preteklosti, človeške okrutnosti in malomarnosti. Zaklet otok, kot mu pravijo Dubrovničani in še danes trdijo, da se duše ubitih ponoči sprehajajo po Daksi.
Če bi ameriškim turističnim strokovnjakom predstavili ta otok z zgodbo, ki jo nosi, bi od njega naredili atrakcijo, ki je turisti ne bi nikoli izpustili. Tako pa se turisti včasih pripeljejo do njega, privežejo svoj čoln, se okopajo, sprehodijo in pot nadaljujejo, a se ne zavedajo njegove vrednosti in pomena.
Njegovih pet hektarjev površine je na gosto poraščenih z borovjem, ki omogočajo prijetno senco, poln pa je tudi limon, jagodja, oleandrov in celo evkaliptusa. Agave in kaktusi z vseh strani otoka ob obali kljubujejo močnim morskim valovom. Steze in rastlinje pa so le spomin na čase, ko je bil otok Daksa urejen vrtni park. Celoten otok je poln kamnitih zidov, ki sta jih avstrijska in francoska vojska zgradila kot obrambno trdnjavo po tem, ko so otok po požaru leta 1806 zapustili frančiškani. Stari svetilnik na obali še vedno ponosno stoji, a ko se mu približate, vidite, da je popolnoma uničen, poln smeti, pomešanih s črepinjami. Čeprav je Daksa zasebna lastnina, je njegov pomen večji od zasebnih interesov. V vojni so se tam borili za državo, 20 let kasneje pa je ta prostor, kjer se je prelivala kri in kjer so žrtvovali svoja življenja, prepuščen samemu sebi, piše Dubrovnik.net.
Masovna grobišča komunističnih zločinov
Otok pa je v nedavni zgodovini postal poznan po masovnih grobiščih komunističnih zločinov. Vse do nedavnega se niti ni vedelo, kdo je bil tam umorjen. Kljub 45-letni tišini pa Dubrovčani niso pozabili svojih najdražjih, ki so izginili v noči iz 23. na 24. oktobra 1944 leta. Društvo Daksa 1944./45 je po vojni začela proces ekshumacije in identifikacije žrtev komunističnih zločinov na otoku. Najdenih je bilo 53 trupel, večina jih je bilo postreljenih. Po DNK raziskavah so leta 2010 objavili identitete 18 oseb, ostalih 35 pa niso mogli identificirati. Na otoku so našli tudi osebne predmete žrtev, kot so zlate ogrlice in obeski križev.
Pokol na otoku Daksa
Ko so partizani v času druge svetovne vojne prišli v Dubrovnik, so na otoku likvidirali omenjenih 53 Hrvatov, civilistov, brez kakršnega koli sojenja, v imenu jugoslovanskega naroda. Med ubitimi je znan duhovnik Petar Perica, avtor pesmi Zdravo Djevo Kraljice Hrvata in Do nebesa nek’ se ori. Dogodek so poimenovali Pokol na otoku Daksa. Enega po enega so peljali “na sprehod”, bili so goli in mučeni. Trupel niso pokopali, ampak so jih pustili ležati na otoku. Tedanji prebivalci so pričali, da so slišali strele, ki so odmevali vse do bližnjega Gruža, pristanišča v Dubrovniku. Nekatere so tudi obesili, druge so vrgli po pečinah. Morje je njihova trupla nosilo vse do Gruža. Najdena trupla so bila vsa brez oblek in obutev. Dubrovničani še danes trdijo, da se duše ubitih ponoči sprehajajo po Daksi.
A.G.