Rusija je na ukrajinsko mejo poslala več kot 100.000 vojakov. Ob tem napoveduje vojaške vaje v sosednji Belorusiji. Države članice Severnoatlantskega zavezništva pozorno spremljajo dogajanje. Ukrajina medtem poskuša modernizirati svoj arzenal in prejema vojaško pomoč.
Svetovna javnost se že več tednov sprašuje, kaj bo epilog premikov ruskih vojaških enot, ki se zbirajo tik ob ukrajinski meji. Vojna v Ukrajini bo letos trajala že osem let. Spopadi so zadnjih nekaj let omejeni predvsem na vsakodnevna obstreljevanja ob frontni črti v vzhodni pokrajini Donbas. Ob frontni črti so ukrajinske enote vkopane v jarke, ki na trenutke spominjajo na rove iz 1. svetovne vojne. Po podatkih Heritage Foundation ima Rusija v okupiranem Donbasu okoli 3000 enot, na okupiranem polotoku Krim pa okoli 28.000. V Donbasu ruske enote poveljujejo mešanici plačancev in domačinov, prebivalcem okupiranega območja pa je Rusija lani začela ponujati tudi rusko državljanstvo.
Napad tudi s severa?
Rusija je po poročanju Guardiana 17. januarja v sosednjo Belorusijo poslala svoje vojaške enote, ki naj bi se tam udeležile vojaških vaj. Zahodni vojaški opazovalci svarijo, da bi Rusija od tam lahko sprožila napad, s katerim bi poskušali obkrožiti prestolnico Kijev. Kijevske mestne oblasti so zaradi povečanja grožnje pred tedni začele z vzpostavljanjem okoli 5000 bombnih zatočišč, kamor bi se v primeru napada lahko zateklo do 3 milijone prebivalcev. Tuji mediji še poročajo, da bi lahko Rusija sprožila ofenzivo tudi z okupiranega Krima in iz Donbasa. Če bi se to zgodilo, bi prišlo do humanitarne katastrofe velikih razsežnosti, saj je malo verjetno, da bi ukrajinske oborožene sile ta pritisk vzdržale.
Pomoč iz Združenih držav Amerike in Velike Britanije
Bidnova administracija je med obiskom ameriškega državnega sekretarja Anthonyja Blinkna v Ukrajini, ki je bil 19. januarja, naznanila nov sveženj pomoči v višini 200 milijonov dolarjev. Kaj vse bo vključeno v sveženj, niso povedali. Kljub naraščajočim pritiskom so ZDA pripravljene na dialog in reševanje konflikta po diplomatski poti. ZDA so skupaj s partnerskimi državami v zadnjih dneh koordinirale morebitne močne ekonomske sankcije, ki bi se v primeru novega napada zgrnile nad rusko ekonomijo. Pomoč prihaja tudi iz Velike Britanije, ki je v preteklem tednu Ukrajini dostavila prenosne protitankovske sisteme nove generacije, imenovane NLAW. Teh naj bi po nekaterih ocenah dostavili kar 1000. Portal The Drive The War Zone še dodaja, da britanska vojska že od leta 2015 v okviru vojaške asistence in operacije Orbital pomaga ukrajinski vojski. V sklopu te misije vojski obeh držav izvajata tudi skupne vojaške vaje in vadbo. Skrb vzbujajoči so tudi premiki ruskih pristajalnih ladij, ki so se odpravile na pot iz svojih matičnih pristanišč v Baltskem morju. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko te ladje odpravile v Črno morje ali pa v Sirijo, kjer ima Rusija vojaško pristanišče v Tartusu.
Ukrajina se bo branila
Med vsemi že omenjenimi pritiski je Ukrajina v novem letu doživela tudi kibernetski napad na vladne strani, za katerim naj bi domnevno stala Rusija. Ruski propagandni stroj državo prikazuje kot “staro rusko” pokrajino, prebivalce pa kot “Maloruse”. Ob tem širijo dezinformacije, naj bi zveza NATO ob padcu Sovjetske zveze Moskvi obljubila, da se ne bo širila na vzhod. Zavezništvo NATO je jasno povedalo, da take obljube nikoli ni bilo. Države Vzhodne Evrope so se zvezi NATO priključile prostovoljno. Javnomnenjske ankete kažejo, da večina Ukrajincev podpira priključitev zvezi NATO. Ruski pritiski so povzročili, da se je v zadnjem času povečalo število ukrajinskih prebivalcev, ki so se prostovoljno pridružili rezervnim vojaškim enotam in prostovoljnim skupinah. Ti bi v primeru nadaljnjega ruskega prodiranja v notranjost države pomagali rednim vojaškim enotam in se gverilsko upirali.
Klemen Pucko