Združeni narodi objavili več kot 100 strani dolgo poročilo o smrti savdskega novinarja Hašokdžija: Zahtevajo mednarodno preiskavo

Umorjeni savdski novinar Džamal Hašodži je tik pred smrtjo govoril z arabskim kronskim princem Mohammadom bin Salmanom (vir: twitter)

Posebna poročevalka Združenih narodov je predstavila ugotovitve v zvezi s preiskavo okoliščin smrti savdskega novinarja Džamala Hašokdžija, ki bodo v celoti predstavljene v 101 stran dolgem poročilu naslednji teden. Po njenih trditvah so za novinarjevo smrt odgovorni Savdijci.

Posebna poročevalka Agnès Callamard je spregovorila o okoliščina Hašokdžijeve smrti. Hašokdži je bil po trditvah turških oblasti ubit na savdskem veleposlaništvu v Ankari.

60-letni novinar je bil v zadnjih letih glasen nasprotnik savdskih oblasti. A ni bilo vedno tako. Kot smo poročali že oktobra 2018, je bil umorjeni Hašokdži veliko več kot zgolj novinar, ki se je zavzemal za “večjo liberalizacijo” Savdske Arabije, kakor ga radi prikazujejo osrednji mediji na Zahodu.

Hašokdžijev ded, ki je bil turškega porekla, je bil osebni zdravnik kralja Abdulaziza Al Sauda, ustanovitelja Savdske Arabije. Hašokdžijev stric Adnan Hašokdži je bil v 80-ih letih 20. stoletja poznan preprodajalec orožja, njegovo imetje je bilo takrat ocenjeno na štiri milijarde dolarjev. V tistih časih je bil sam Hašokdži vojni poročevalec, ki se je pojavljal na vseh kriznih žariščih.

Več kot zgolj novinar
Ravno tako naj bi delal tako za ameriško kot tudi za savdsko obveščevalno službo. Ko se je bila savdska kraljeva hiša primorana distancirati od Osame bin Ladna, je vmesni člen postal bin Ladnov prijatelj Džamal Hašokdži. V Arab Newsu je bila leta 1988 celo objavljena Hašokdžijeva reportaža o Al Kaidinih operativcih, ki jo je krasila fotografija Alkaidinih mudžahedinov s Hašokdžijem, ki v roki drži raketomet.

Džamal Hašodži z raketometom v roki pozira s pripadniki Al Kaide. (Vir: Twitter)

Ravno tako zgovorno je dejstvo, da vladajoča Erdoganova stranka velja za turško krilo Muslimanske bratovščine, ki je v večih držav prepoznana kot teroristična organizacija, poleg tega pa je nesprejemljiva v Savdski Arabiji, kjer vlada vahabizem. Da so Hašokdžija načrtno umorili savdski operativci na svojem veleposlaništvu v Turčiji, tako ni nobenega dvoma. A sprenevedanje, da je šlo zgolj za novinarja in ne obveščevalca, ki je bil dobro povezan z več terorističnimi organizacijami, še vedno ostaja.

Čeprav so o Hašokdžijevi smrti krožile “številne teorije in obtožbe”, kot se je izrazila Callamardova, “nobena ne spremeni odgovornosti Savdske Arabije”. Ob tem je dodala, da je 15 savdskih agentov “delovalo pod krinko uradnih statusov in koristilo državna sredstva za usmrtitev Hašokdžija”.

Zahteve po mednarodni pristojnosti
Po njenih trditvah to predstavlja šest kršitev mednarodnega prava človekovih pravic in bi zaradi tega moralo biti obravnavano kot mednarodni zločin, nad katerim bi morale druge države zahtevati “univerzalno pristojnost”. Callamardova je izrazila hvaležnost turški vladi za izkazano sodelovanje v preiskavi in pozvala k nadaljevanju preiskave o odgovornosti posameznikov. Po njenih trditvah naj bi bil v Hašokdžijevo smrt vpleten tudi sam savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman, s katerim je Hašokdži govoril preko telefona, preden je bil ubit.

Hašokdžijevih ostankov do danes še vedno niso našli. Savdska Arabija pa je proti 11 neimenovanim osumljencem sprožila sojenje zaradi Hašokdžijevega umora. Seveda zaradi pritiskov z Zahoda, od koder so grozili s prenehanjem prodaje orožja Savdski Arabiji. Uradno naj bi šlo za nesankcionirano operacijo savdskih obveščevalcev, za katero savdski princ ni vedel.

Ivan Šokić