Migrantska kriza bo Švedsko stala skoraj 62 milijard evrov, kar je skoraj 14-krat več, kot znaša švedski letni obrambni proračun, je izračunal švedski ekonomist in profesor, Jan Tullberg. Kakor da to ne bi bilo dovolj – šlo naj bi za “konzervativno” oceno stroška.
Sodelavec stockholmske univerze ni upošteval samo neposrednih stroškov, ki spremljajo migrantsko krizo, torej večje stroške policije ali socialne dodatke. Izračun temelji na predpostavki, da je napoved švedske vlade, da bo zavrnila 60.000 od 163.000 prosilcev za azil, resnična. Tullberg za svojo osnovo uporablja 103 000 azilantov, k tej številki pa nato pripiše predvideno število družinskih članov, ki se bodo pridružili novopečenim Švedom v deželi na severu.
Pravica osebe do družinskega življenja – migrantom se kasneje pridružijo ostali družinski člani
Švedska, kot tudi mnoge druge evropske države, upošteva pravico osebe do družinskega življenja, zato dovoli migrantom, ki so dobili dovoljenje za bivanje, da se jim pridružijo tudi ostali družinski člani, ki so bili prej v tujini.
Tega pravila naj bi se še posebej zavedali mladoletni migranti, ki se brez spremstva prebijajo skozi severno Evropo – ko prejmejo dovoljenje za bivanje, pa se jim pridruži preostanek družine. Tullberg sicer predvideva, da Švedska zastavlja novo azilno zakonodajo, ki bo to luknjo v dosedanjem zakonu odpravila. Ekonomist kljub temu predpostavlja, da bo končno število migrantov znašalo okoli 200 tisoč, poroča Breitbart.
Tullberg pride do začetne številke tako, da sešteje začetne stroške procesiranja, kar vključuje delo nastanitve, prehrano, žepnino za 414 dni (za toliko časa so upravičeni do žepnine), pri tem pa upošteva, da migranti potrebujejo v povprečju 8 let, da jim uspe najti delo, nekateri pa ga ne najdejo nikoli in ostanejo do konca življenja na socialni podpori.
Jan Tullberg: Mladoletniki, bizarno velik strošek
Tullberg k tem “osnovnim stroškom” prišteje stroške, ki jih za Švedsko predstavljajo mladoletniki brez spremstva, ki naj bi prejeli dnevno žepnino v višini nekaj čez 200 evrov. Švedski ekonomist ocenjuje, da bodo stroški mladoletnih migrantov na letni ravni znašali 85.000 evrov. Dodaten strošek predstavljajo tudi “zavrnjeni”, praktične in legalne stroške zavrnitve ocenjuje nekje nad 2 milijardi evrov.
Švedski ekonomist seveda preračuna tudi, koliko migranti plačajo v švedsko blagajno, potem ko se prebijejo skozi azilni sistem in lahko začnejo delati. Ugotavlja, da migranti za 30 odstotkov manj verjetneje pristanejo v službi kot Švedi, zato ne morejo plačati stroškov državne pokojnine in davkov.
Strošek pokojnin naj bi znašal 22 milijard evrov, strošek “vzgoje” otrok pa naj bi znašal 6,9 milijarde evrov.
Ž. K.