fbpx

[Megakorupcijska afera] Elektro oligarh Golob v balkanskih poslih za 15 odstotkov!

V oddaji Planet 18 na Planet TV so razkrili posnetek iz leta 2009 – na katerem se Nihad Spahalić, človek Roberta Goloba, pogovarja s Safetom Oručevićem, nekdanjim poslancem in županom Mostarja, in sicer o provizijah in lastniških deležih pri poslu gradnje dveh hidroelektrarn na Neretvi. Afera, ki so jo v Bosni poimenovali energetska mafija, je bila tam ena odmevnejših afer, v Sloveniji pa ni požela večjega zanimanja, poroča Planet TV. Spahalić je kljub propadu posla prodal svoj delež tik pred zatonom Istrabenzu za neverjetnih 15 milijonov evrov.

Da je lastništvo podjetja Intrade tudi v slovenskih rokah, je bilo v BiH dolgo časa javnosti prikrito, kot edini lastnik se je predstavljal poslovnež Nihad Spahalić. Bosanska družba Intrade energija je bila torej v 51-odstotni lasti slovenske družbe Istrabenz energetski sistemi  – njen predsednik uprave pa je bil seveda kdo drug kot elektro oligarh in kandidat na parlamentarnih volitvah Robert Golob. V igro za 300 milijonov evrov velik delež je tako prišlo osem avstrijskih podjetij in Intrade energija, ki naj bi bila po navedbah Reporterja bosanskim oblastem najbolj po godu: hrvaški Poslovni dnevnik je poročal, da naj bi takratni bosanski minister za industrijo Vahid Hećo želel slovensko-bosanskemu podjetju dodeliti koncesijo za gradnjo osmih velikih termo- in hidroelektrarn, in sicer na podlagi samoiniciativne ponudbe. Ta informacija sicer nikoli ni bila potrjena, a bosanski mediji so pisali o spornosti posla, češ da močno diši po korupciji in izigravanju bosanskih državljanov.

Spomnimo, podjetje Istrabenz je leta 2004 v BiH odprlo dve izmed štirih malih hidroelektrarn, skupna vrednost naložbe je znašala 7,5 milijona evrov. Že pri tem poslu naj bi preplačali koncesijo in drago zgradili hidroelektrarne – Golobov izlet v BiH se ni nikoli povrnil. V istem obdobju je po poročanju Financ Družba Intrade Energija, ki je bila v 51-odstotni lasti Istrabenza energetskih sistemov, vladi BiH predala zahtevo za podelitev koncesije za gradnjo dveh velikih in ene male hidroelektrarne v BiH. Skupna naložba je bila vredna 300 milijonov evrov. “Upamo, da bomo pridobili koncesijo v prvi četrtini prihodnjega leta, gradnja vseh treh hidroelektrarn pa naj bi trajala okoli devet let,” je takrat povedal Golob. A pri teh načrtih se je zalomilo – ne samo zato, ker so bili visoki verski krogi proti temu, da posel dobi Istrabenz, pač pa tudi zato, ker je samoiniciativno ponudbo poslalo podjetje Tehel, ki ga je vodil nekdanji predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković. Javni razpis je bil tako nujen, zmagal pa je avstrijski konzorcij APET – kasneje pa je bil celoten razpis razveljavljen, tako da do posla niti ni prišlo.

Je Golob pristal na 15-odstotno podkupnino vladnim uslužbencem ali so se pogovarjali o deležu podjetja? V vsakem primeru gre za škodljiv in nezakonit način poslovanja
Reporter je takrat poročal, da obstajajo utemeljeni sumi, da že pri obstoječih hidroelektrarnah ni šlo za čist posel, ampak prej za poznanstvo z odgovornimi osebami na pravih mestih v bosanski državni administraciji. Dnevni avaz je namreč na svoji spletni strani 22. marca 2009 objavil posnetek, ki ga danes v krajši različici razkrivamo tudi mi. Gre za pogovor med že omenjenim Spahalićem, ki je bil takrat direktor Intrade energije, in Safetom Oručevićem, nekdanjim poslancem in županom Mostarja. V delu posnetka se pogovarjata o gradnji dveh hidroelektrarn na Neretvi, za katere naj bi si Spahalić že več kot pet let prizadeval pridobiti koncesijo s samoiniciativno ponudbo. Posnetek je v BiH sprožil veliko odmevnost, saj so bili omenjeni tudi politiki in nekatere bolj vidne osebe. Po pisanju Dnevnega avaza, naj bi bila Oručeviću in Spahaliću dodeljena naloga izdelati strategijo, kako naj s pomočjo Harisa Silajdžića (član predsedstva BiH med letoma 2006 in 2010 ter predsednik BiH v letu 2008 in 2010) pridobita soglasje komisije za koncesije Federacije BiH in tamkajšnje vlade. Koncesijo so želeli dobiti čim prej, da bi jo lahko nato preprodali in ob tem seveda zaslužili – govorilo se je o stotinah milijonov konvertibilnih mark.

Spahalić in Oručević sta se pogovarjala tudi o deležu, ki bi ga v celotnem poslu moral ohraniti slovenski partner. Spahalić je ugotavljal, da ima lahko Istrabenz v družbi, ki investira v gradnjo hidroelektrarne, največ 15 odstotni delež. Možna pa je tudi interpretacija, da sogovornika razglabljata o tem, da želijo tudi sami imeti kaj od prodaje državnega premoženja oz. koncesije in da se govori o 15 odstotkih podkupnine vladnim uslužbencem – kar je seveda zavestno kaznivo dejanje podkupovanja. Takšno dejanje je sporno iz več vidikov, a v tem trenutku je najbolj pereč ta, da je Golob pristal v plačilo podkupnine – kar kaže na moralo Goloba. Obstaja veliko indicev, da se je v BiH “izgubilo” veliko denarja, del katerega je šlo za podkupnine uradnikov. Takšni so bili vsi balkanski posli in Golobov naj ne bi bil nič kaj drugačen.

Vir: Reporter

Spahalić očitno še ni obupal – mu je tudi Golob skušal pomagati pri prevari?
Dnevni avaz je kasneje objavil še članek, v katerem so razkrili, da naj bi družba Intrade Sarajevo Elektroprivredi BiH ponudila partnerstvo pri financiranju izgradnje hidroelektrarn Glavatičevo in Bjelimići na zgornji Neretvi, čeprav ni dobila koncesije. Po njihovem poročanju naj bi šlo za Spahalićev poskus prevare Elektroprivrede, da bi prišel do enormnega zaslužka na račun države. A naj bi se načrt v zadnjem trenutku porušil. Dnevni Avaz je takrat poročal, da je Spahalić v EPBiH poslal Emirja Avdića, enega njegovih direktorjev. Avdič je Elektroprivredi ponudil dogovor, po katerem bi imela EPBiH desetodstotno lastništvo v dveh zgrajenih hidroelektrarnah, Intrade pa kar 90 odstotkov. Vendar je bila ta zahteva zavrnjena, saj Intrade poleg tega, da ni imel sklenjene koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn, tudi ni imel ostale veljavne dokumentacije za ta projekt. Tarik Begić, takratni pomočnik ministra za energetiko, rudarstvo in industrijo FBiH,  je za bosanski medij zatrdil, da Intrade nikoli ni dobil koncesije za te objekte. Bajazit Jašarević, generalni direktor EPBiH, naj bi prav tako potrdil, da je potekal sestanek s predstavniki družbe Intrade, ki naj bi poslali neresno ponudbo, saj sploh niso imeli koncesije. Kot že rečeno, naj bi že pred temi domnevnimi pogovori Istrabenz vedel, da do dotičnega posla ne bo prišlo – tako da po vsem sodeč ne moremo izključiti, da se je Golobov človek dogovarjal na lastno roko, morda tudi s soglasjem Goloba. Zanimivo je tudi to, da je uprava Gorenja leta 2006 sporočila, da je Intrade dobil koncesijo za izkoriščanje energetskega potenciala zgornje Neretve – kar po naših informacijah ne drži. Je morda Golob s to potezo skušal pomagati Spahaliću pri prevari?

Emir Avdić in Nihad Spahalić (Foto: Dnevni avaz)

V tej energetski balkanski sagi je vidno vlogo odigrala tudi nemška multinacionalka RWE. Eden od prvih vidnih projektov na Balkanu je bila izgradnja čistilne naprave v Mariboru. V večini poslov na celotnem Balkanu niso bili uspešni, saj niso pristali na t.i. balkanska pravila. To razkriva posnetek bosanskega medija Dnevni Avaz. Kot je znano, je pri balkanskih odločevalcih na področju energetike predvsem pomembna višina provizije. Kot so nam povedali strokovnjaki za investicije na področju balkanske energetike, so njihovi vidni predstavniki sanjali o nemogočih provizijah, zato je balkanski energetski mehanizem v totalnem kolapsu. V našem mediju smo že večkrat predstavili primerjavo donosa med Gen-i, nemškim RWE in švicarskim Axpo. Če bi Gen-i deloval po normalnih poslovnih standardih, bi se morali vsaj približati polovični ravni obeh podjetij, a to družbi Gen-i pod šestnajstletno vladavino Roberta Goloba niti približno ni uspelo. V mediju Prava so izpostavili, da je imel Gen-i v Golobovih časih v povprečju malce nad enim odstotkom donosa. Težava za Nemce je bila, da niso pristali na balkanski način delovanja. Tako je posnetek, ki smo ga predstavili, le del balkanske energetske zgodbe, ki traja že od sredine osemdesetih let – zgodbo o Golobovih sekancih morda pustimo za naslednjič. Nemara pa bi moral Golob povprašati svojega očeta Valentina Goloba, kako je pričel s poslovnimi podvigi na Balkanu, kot direktor Soških elektrarn. Energetska hobotnica Roberta Goloba je le nadaljevanje in parkirišče balkanske energetike, kjer slovensko podjetje dobesedno “legalizira” umazana balkanske posle vzporednega mehanizma.

Sara Kovač