fbpx

[Video] Janša: Če bo EU našla pravi pristop, potem bo to stabiliziralo cene energentov

Premier Janez Janša (Foto: gov.si)

Ponoči doseženi dogovor voditeljev EU o embargu na uvoz ruske nafte ne bi smel bistveno vplivati na cene energentov v Sloveniji, je pred drugim dnem zasedanja v Bruslju zagotovil premier Janez Janša. Ocenjuje, da so sicer ključno vprašanje glede položaja v Ukrajini razmere v Donbasu. “Sposobnost koncentracije na tisto, kar je nevralgična točka slovenske in evropske zunanje politike, je ključ do tega, da bo Slovenija prispevala k temu, da bomo lahko v Sloveniji in Evropi živeli v miru in blagostanju,” je dejal premier, za katerega je to zadnji vrh pred zaključkom mandata. Prihodnji slovenski vladi je svetoval proaktivno politiko na evropski ravni.

Predsednik vlade Janez Janša danes nadaljuje z zasedanjem Evropskega sveta v Bruslju. Na zasedanju evropske voditeljice in voditelji razpravljajo o situaciji v Ukrajini, obrambi, energiji in prehranski varnosti. “Kar se tiče oskrbe z nafto komercialne družbe, ki dobavljajo nafto Sloveniji, že zdaj zagotavljajo, da te nafte ne dobavljajo iz ruskih virov. Če torej to drži, ne bi smelo biti nobenih zapletov, niti kakšnih bistvenih vplivov na cene energentov,” je glede dogovora o embargu na rusko nafto povedal odhajajoči premier Janez Janša. Voditelji EU so ponoči dosegli dogovor o postopni uvedbi embarga na uvoz ruske nafte, pri čemer se bodo države članice do konca leta po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen odpovedale 90 odstotkom ruske nafte.

Nafta je sicer po premierjevih besedah lažji del problema glede sankcij na področju energetike. Komercialne družbe, ki Sloveniji dobavljajo nafto, namreč že sedaj zagotavljajo, da je ne dobavljajo iz ruskih virov, in če to drži, potem ne bi smelo biti nobenih zapletov niti bistvenih neposrednih vplivov na samo ceno energentov, je pojasnil premier. “Ker najtrši oreh šele prihaja, in sicer dobava plina. Srečno tistim, ki bodo našli rešitev za kvadraturo kroga,” je dejal. Še pomembnejša tema od tega, koliko ruske nafte bo kupila Evropa, pa so po njegovem mnenju cene energije. Če so namreč cene zelo visoke, lahko Rusija proda tudi pol manj nafte, pa bo še vedno imela več denarja za financiranje vojne v Ukrajini. Hkrati pa s tem, ko z vojno destabilizira tudi svetovne trge, sama povzroča višje cene nafte, energentov, hrane, je pojasnil premier.

Evropa je še vedno ujetnica paradigme zeleni prehod ne glede na to, koliko to stane
Janša je izrazil upanje, da bodo danes na zasedanju v Bruslju našli kakšne bolj konkretne rešitve za to, kako vplivati na cene energentov. Evropa ima v rokah nekatere instrumente, a je še vedno ujetnica paradigme zeleni prehod ne glede na to, koliko to stane, je menil. “Zdaj je treba te prioritete uskladiti, in če bo EU našla pravi pristop, potem bo to stabiliziralo cene energentov,” je zatrdil premier. Glede stanja v Ukrajini je sicer izpostavil, da niso ključno vprašanje sankcije, ampak  razmere v Donbasu, kjer ruska vojska napreduje, je povedal predsednik vlade in dodal, da ima Rusija premoč v zraku, oklepu in težkem orožju. “V kolikor se EU in Zahod ne želita čez en mesec pogovarjati o novih milijonih beguncev iz Ukrajine, se moramo osredotočiti na vojaško pomoč Ukrajini,” je povedal predsednik vlade.

Image

V Ukrajini se odloča boljša ali slabša prihodnost Evrope in Slovenije
Janša je še poudaril, da se morata na Ukrajino osredotočiti tako slovenska kot evropska politika. Ker če bo Rusija na vzhodu Ukrajine osvajala nova ozemlja, bo to po eni strani povzročilo povečanje apetitov na strani agresorja, po drugi strani pa politične napetosti v Ukrajini, izgubo kredibilnosti Evropske unije oziroma Zahoda, meni Janša. Opozoril je, da vse to vpliva tudi na dodatno nestabilnost na Zahodnem Balkanu, in prav vojna v Ukrajini je tisti fokus, na katerega se morata osredotočiti tako slovenska kot evropska politika. “Sposobnost koncentracije na tisto, kar je nevralgična točka slovenske in evropske zunanje politike, je ključ do tega, da bo Slovenija prispevala k temu, da bomo lahko v Sloveniji in Evropi živeli v miru in blagostanju,” je dejal premier, za katerega je to zadnji vrh pred zaključkom mandata. Prihodnji slovenski vladi je svetoval proaktivno politiko na evropski ravni.

Janša je še dejal, da je bil v tem mandatu tretjič član Evropskega sveta “in v  trenutni sestavi Evropskega sveta ni nikogar, ki bi bil z mano tudi v mandatu 2004–2008. Če bom še kdaj član Evropskega sveta, pa upam, da bodo takrat člani tudi pogumni ljudje, ki sem jih srečal zadnji dve leti.” Predsednik vlade je ob tem izpostavil premierke Danske, Finske, Švedske, Estonije, “ker v tem trenutku so one tiste, ki na nek način v pravo smer usmerjajo evropski čoln.

EU mora spremeniti kriterije in se vrniti k prvotnemu duhu EU
V odgovoru na vprašanje za tuje medije glede aktualne situacije v Ukrajini pa je predsednik vlade dejal, da se je februarja svet spremenil. “Še vedno skušamo razumeti, kakšne pomembne spremembe se dogajajo in v to situacijo smo prišli tudi, ker je bilo pomanjkanje ambicij in odgovorov na strateška vprašanja. Širitev EU je eden od strateških odgovorov na aktualne izzive,” je povedal predsednik vlade. Glede možnosti članstva Moldavije, Gruzije in Ukrajine v EU pa je predsednik vlade dejal, da je v pogovorih, ki se odvijajo od februarja letos, videl jasno ločnico znotraj EU glede vprašanj širitve. “Nekatere države si želijo, da te države ostajajo v čakalnici ali pa še pred njo tako dolgo, kot je le mogoče, saj si tako zagotavljajo poceni delovno silo. Sam temu nasprotujem. Evropa je bila zgrajena na drugačnih vrednotah. Vidimo, da se Švedska in Finska pridružujeta Natu. To je eden redkih svetlih trenutkov, ki jih vidimo v trenutni situaciji in EU mora slediti tej poti,” je povedal predsednik vlade in poudaril, da mora EU spremeniti kriterije in se vrniti k prvotnemu duhu EU. “EU je bila zgrajena kot mirovni projekt, ne pa zgolj kot enotni trg, s cenami in gospodarstvom, ki vpliva na vse. Junijski svet bo tako pomenil trenutek resnice za EU,” je zaključil predsednik vlade.

Sara Bertoncelj