fbpx

Nova zaušnica Strasbourga slovenskemu sodstvu, tokrat v primeru Koroški dečki

Starša umorjene Lidije Škratek se še vedno borita z dečka (Foto: zajetje zaslona)

Slovenska sodišča so s počasnim odločanjem o rejništvu kršila pravice babici koroških dečkov, je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Sodba predstavlja udarec Ustavnemu sodišču, ki je marca 2020 odločalo o primeru, a ni prepoznalo kršitve konvencije. Spomnimo – ko je oče otrok decembra 2015 ubil njuno mamo, je babica januarja 2016 zaprosila za dodelitev rejništva. Septembra 2019 je Ustavno sodišče razveljavilo odločitve nižjih sodišč in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v nov postopek. Dedek in babica sta pritožbo na evropsko sodišče vložila aprila 2020, ko je postopek pred Upravnim sodiščem še trajal. Kot je pojasnil prof. dr. Jurij Toplak, dobi sodišče proti Sloveniji okoli 240 pritožb letno in le štiri ali pet izmed njih označi za sprejemljive in jih sprejme v obravnavo.

Evropsko sodišče je z danes objavljeno sodbo pritrdilo babici koroških dečkov, Mariji Otorepec, da je postopek odločanja o dovoljenju za rejništvo trajal predolgo. Slovenija je s počasnim postopkom kršila njeno pravico do poštenega postopka po 6. členu Evropske konvencije človekovih pravic. Dedek in babica otrok, znanih kot koroška dečka, si vse od umora njune hčere leta 2015 prizadevata, da bi hčerina otroka živela pri njima in ne v rejništvu. Po smrti matere otrok, ki jo je ubil njun oče, je Center za socialno delo Velenje je otroka dodelil v rejništvo, stara starša pa imata lahko stike z otrokoma le nekaj ur vsaka dva tedna v prostorih in pod nadzorom Centra za socialno delo.

Slovenija bo babici koroških dečkov morala plačati 3000 evrov odškodnine in 3500 evrov sodnih stroškov, je še razsodilo sodišče v Strasbourgu. Slovenija bo morala sprejeti tudi ukrepe, da se podobne kršitve ne bi več ponovile. Sodba sodišča v Strasbourgu je nov udarec Ustavnemu sodišču, ki je marca 2020 s šestimi glasovi proti enemu zavrnilo navedbe starih staršev. Poročevalec je bil ustavni sodnik Marijan Pavčnik, sodišče pod predsednikom Rajkom Knezom pa kršitve konvencije ni prepoznalo. Profesor dr. Jurij Toplak, najuspešnejši pisec ustavnih pritožb in dober poznavalec Evropskega sodišča za človekove pravice, je za naš portal povedal: “Pred leti se je Slovenija osvobodila obsodb zaradi dolgotrajnih postopkov. V času, ko je Ustavno sodišče vodil Rajko Knez, so se te sodbe spet pojavile.

Dostopno na: hudoc.echr.coe.int

Spomnimo, leta 2015 je velenjski center za socialno delo po tem, ko je oče umoril njuno mater, odvzel starim staršem in ju dodelil v rejniško družino. Oče Romeo Bajde bo v zaporu zaradi umora partnerke Lidije Škratek presedel 25 let, njegovima odvetnikoma leta 2020 na vrhovnem sodišču ni uspelo zrušiti pravnomočne sodbe. Bajde je mati svojih otrok ubil pred velenjskim vrtcem – najprej jo je pretepel, potem zadavil, nato pa jo je v prtljažniku avtomobila odpeljal do reševalcev. Otroka, takrat stara tri in pet let, ki sta bila v času tragedije pri starih starših na Koroškem. Brez matere sta ostali tudi takrat dvanajst- in štirinajstletni hčerki, ki ju je Škratkova imela iz prejšnje zveze. Škratkova je nasilnega partnerja v preteklosti prijavila zaradi psihičnega nasilja, kriminalisti so ga kazensko ovadili. Kasneje je na policiji poiskala pomoč še enkrat – policija pa je presodila, da ukrep prepovedi približevanja ni potreben.

Stranka SDS je proti Kopač Mrakovi vložila interpelacijo
CSD Velenje je dečka, ki sta bila pri starih starših, namestilo v rejniško družino – na skrivaj so ju odpeljali iz vrtca, kar je seveda sprožilo buren odziv javnosti. Ne le starša, dečka sta tako izgubila tudi stara starša in bila odpeljana v neznano okolje. Po zagotovilih pristojnih naj bi otroka v rejniško družino namestil zaradi nesodelovanja starih staršev, in ne zaradi njune starosti ali socialnega položaja. Takratna ministrica Anja Kopač Mrak (SD) je dejala, da je izredni nadzor pokazal, da je bila odločitev strokovna in zakonita ter v največjo korist obeh otrok. “Nesodelovanje” starih staršev naj bi pomenilo, da nista želela otrok odpeljati v rejniško družino. Tu gre za stroko socialnega dela in jo je treba zaščititi, ker socialnim delavcem ni lahko, je menila ministrica, ki je poudarila, da centri ne ugrabljajo otrok.

Anja Kopač Mrak (Foto: STA)

US je presodilo, da velenjski CSD sploh ni bil upravičen do vložitve ustavne pritožbe
V zadevi je velenjski CSD namreč ravnal v vlogi oblastnega organa, zato kot tak ne more biti nosilec človekovih pravic. Kasneje so se torej stvari začele obračati tudi v prid starih staršev, Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ki jo je v začetku leta 2017 vložil CSD Velenje. S tem je v veljavi ostala sodba vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da je bil odvzem dečkov nezakonit, saj je center za socialno delo s tem nezakonito posegel v pravice starih staršev do družinskega življenja in številne druge ustavne in človekove pravice; dečka je namreč rejniški družini dodelil še pred odločitvijo ministrstva za delo o zahtevi starih staršev, da bi bili rejniki vnukov, da je pravico otrok do starih staršev in pravico starih staršev do otrok treba varovati ne le pred posegi države, temveč tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov. Da je ustavno sodišče razveljavilo sodbo Upravnega sodišča v Mariboru, je dokaz, da je odločitev upravnega sodišča bila preuranjena in da bo o zakonitosti nedodelitve dovoljenja babici moralo odločati še enkrat, je komentiral babičin odvetnik.

Dečka sta še vedno pri rejnikih, babica pa se še vedno bori za pridobitev skrbništva
Babica je nekdanjega direktorja CSD Slovenj Gradec Jurija Šumečnika in dve tam zaposleni zasebno kazensko preganjala, okrajno sodišče v Slovenj Gradcu pa je novembra za vse vpletene izreklo oprostilno sodbo. Babica dečkov jim je očitala nevestno delo v službi pri obravnavi njene vloge za rejništvo v začetku leta 2016. Babica bi morala po sodbi, ki še ni pravnomočna, poravnati stroške postopka. Šumečnik je sicer zaradi objektivne odgovornosti maja 2016 odstopil z mesta direktorja CSD Slovenj Gradec, po tem ko je upravna inšpekcija ugotovila nezakonito ravnanje CSD Slovenj Gradec pri obravnavi vloge. Slovenjgraško sodišče je po poročanju N1 junija lani tudi že izdalo oprostilno sodbo za zaposlene na takratnem CSD Velenje in za zaposlene v Vrtcu Slovenj Gradec, ki so bili vključeni v oddajo dečkov v rejniško družino. Babica se je prek odvetnikov na to oprostilno sodbo pritožila. Dečka sta v rejniški družini tako še danes, babica pa si še vedno prizadeva pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Upravno sodišče je septembra lani postavilo nove izvedence, da podajo mnenje, ali je babica primerna za rejništvo vnukov.

“To je že tretji primer v zadnjem mesecu, kjer je ESČP okaralo Slovenijo zaradi počasnih postopkov. V dveh zadevah sicer še ni sodbe, a je sodišče predlagalo plačilo odškodnine, da se država izogne sodbi. V tretjem primeru je sedaj bila Slovenija obsojena,” je še povedal Toplak, ki predava na pravni fakulteti Fordham v New Yorku in na Univerzi v Mariboru. “V prvih dveh primerih je bilo počasno Ustavno sodišče, v tem tretjem pa drugi organi, Ustavno sodišče pa ni prepoznalo kršitve, ko bi jo moralo,” je še dodal Toplak, ki bo marca na univerzi Alma Mater Europaea organiziral mednarodni posvet o človekovih pravicah v okviru konference Za človeka gre. Konferenco so-organizira Evropska akademija znanosti in umetnosti s Salzburga, ki združuje dva tisoč znanstvenikov, med katerimi je 34 Nobelovcev.

Sara Bertoncelj