fbpx

Obisk Janeza Janše v Kijevu daleč presega kakršne koli notranjepolitične, predvolilne ali zgolj pritlehne komentarje

Foto: Montaža Demokracija/STA

Neizzvana brutalna agresija Ruske federacije na Ukrajino odzvanja v enotnih obsodbah in učinkovitih ukrepih, tudi sankcijah in hitri ter učinkoviti pomoči EU in drugih evropskih držav. Ob tem pa “del domače opozicije in urednikov nadaljuje politično gonjo in obtožbe na račun vlade RS in njenega predsednika na misiji v Ukrajini na sprevržen način polaganja svojih dilem in večnih dvomov v usta socialdemokratov, kolegov na skupnem srečanju v Bundestagu,” je opozoril nekdanji minister za obrambo Jelko Kacin in dodal, da je še toliko težje razumljivo, če in ko to počne nekdanja novinarka, dopisnica RTV iz Bruslja in nesojena bodoča predsednica vlade. “Polna usta praznih besed o miru in hkrati podtikanje političnih min doma. Vladimir Vladimirovič Putin je lahko samo vesel,” je pripomnil in ocenil, da gre za tako imenovani slovenski notranjepolitični kontekst.

Včeraj je predsednik vlade Janez Janša skupaj s premierjema Poljske in Češke, Mateuszom Morawieckim in Petrom Fialom, obiskal Kijev – Ukrajini so prenesli sporočilo, da je evropska država in da bo kmalu na poti v EU, Janša pa se je ob tem Ukrajini zahvalil, ker brani Evropo in temeljne evropske vrednote. Trije premierji so tako prvi trije voditelji, ki so po začetku ruske invazije obiskali ukrajinsko prestolnico, zato je bila v ta podvig uprta pozornost vseh svetovnih medijev, upokojeni ameriški general Wesley K. Clark pa je za CNN ocenil, da ima obisk izreden pomen. “Lahko ga primerjamo z obiskom Londona med drugo svetovno vojno. Za obisk Kijeva danes je potreben izreden pogum,” je še dejal – in podobnih misli je bila praktično vsa svetovna javnost – razen dela določene politične opcije na čelu s Tanjo Fajon.

“Med kolegi SPD v Deutscher Bundestagu so odzivi na obisk Janše v Kievu mešani, od napačnega signala do znamenja solidarnosti. A s prevladujočo oceno, da je škoda, ker je med prvimi na obisku prav zaveznik ta istih rušiteljev miru, demokracije. Farsa, da bi pozabili, na kateri strani so,” je povsem v svojem slogu tvitnila Fajonova in zamudila priložnost biti tiho. Še več, ob tem je še dodala, da gre za avtokrate, antidemokrate, rušitelje demokracij, ki delajo to, kar je leta delal Vladimir Putin. “Polna usta praznih besed o miru in hkrati podtikanje političnih min doma. Vladimir Vladimirovič Putin je lahko samo vesel,” je komentiral nekdanji minister za informiranje Jelko Kacin, ki je glede natolcevanja nekaterih, češ da gre za izkoriščanje tragedije ukrajinskega ljudstva za osebne politične koristi, dejal, da tovrstno obtoževanje več pove o avtorju obtožb, kot o vsebini očitkov. Dejstvo je, da za razliko od Socialnih demokratov strokovnjaki s področja zunanje politike in mednarodnih odnosov, srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim le pozdravljajo.

Dr. Dimitrij Rupel in Jelko Kacin (Foto: STA)

Gre za odlično potezo, saj se vzpostavlja zavezništvo srednjeevropskih držav
Prvi zunanji minister Slovenije dr. Dimitrij Rupel je povedal da ga potovanje Janeza Janše v Kijev spominja na njegovo in Bavčarjevo potovanje v Sarajevo leta 1992. “Za našega predsednika vlade bo to potovanje koristno, je pa nevarno. Predstavljam si tudi, da ga bodo v opoziciji škodoželjno razlagali – kot so nekoč potovanje v Sarajevo,” je napovedal in pojasnil, da ima potovanje v Kijev seveda velik pomen zaradi (poljsko-češke) družbe, v kateri potuje slovenski predsednik vlade. Po Ruplovem prepričanju gre za odlično potezo, saj se vzpostavlja zavezništvo srednjeevropskih držav, ki ima v EU in v Natu večjo težo kot posamezna država. “Ob tej priložnosti je mogoče povedati, da so Rusi (z Jelcinom) leta 1991 oz. 1992 ustvarjali podobne prelomne dogodke kot Slovenci, Poljaki in Čehi, Ukrajina pa je sledila pozneje, leta 2004 z Juščenkom. Tri srednjeevropske države in Ukrajina so vztrajale pri svojih prelomnih odločitvah, Rusija pa se vrača k izročilu hladne vojne, blokovske delitve, Sovjetske zveze, da ne rečem Stalina. Seveda bi bilo še bolje, ko bi EU imela večjo diplomatsko in vojaško moč in bi v njenem imenu govoril predsednik Evrope. Morda je obisk v Kijevu dobra iztočnica za novo evropsko ustavno debato,” je še ocenil dolgoletni diplomat.

Igor Bavčar (Foto: STA)

Obisk evropskih voditeljev v Kijevu daleč presega kakršne koli notranjepolitične, predvolilne ali zgolj pritlehne komentarje
Tudi prvi minister za notranje zadeve Igor Bavčar je prepričan, da današnji obisk treh evropskih voditeljev v Kijevu daleč presega kakršne koli notranjepolitične, predvolilne ali zgolj pritlehne komentarje kogarkoli v Sloveniji. Po njegovih besedah gre za manifestacijo solidarnosti, moralne podpore in evropske perspektive Ukrajine, ki je v vojni, obenem pa je to tudi podoba neke nove Evrope, ne le Evropske unije – podoba, ki v teh temnih urah vliva upanje. “Ruplov in moj obisk v Sarajevu, v jeku napadov Srbov na to mesto, kamor sva se pripeljala z nemškim vojaškim letalom, ki je prebivalcem dostavljalo hrano in zdravila, je bil prav tako akt slovenske solidarnosti z Bosno in Hercegovino. Iz Sarajeva je Slovenija sporočila svetu in Evropski skupnosti, da je to vojno potrebno končati in zaščititi prebivalce in mesto. Takrat, žal, Evropa ni imela moči, ki jo je slutiti danes, ko gre za Ukrajino,” je  oba pomembna dogodka slovenske zunanje politike primerjal tudi Bavčar.

Dr. Božo Cerar (Foto: STA)

Gre za izredno pomembno dejanje podpore ukrajinski državi, njeni suverenosti in neodvisnosti v imenu celotne EU
Priznani diplomat in dolgoletni veleposlanik dr. Božo Cerar je ocenil, da obisk predsednikov vlad Češke, Poljske in Slovenije v Kijevu predstavlja mnogo več kot le prvi visoki obisk iz tujine po ruski invaziji na Ukrajino. Po njegovem mnenju gre za izredno pomembno dejanje podpore ukrajinski državi, njeni suverenosti in neodvisnosti v imenu celotne in enotne Evropske unije v teh prelomnih trenutkih. Prelomnih ne le za Ukrajino, ampak za vso Evropo. “V Ukrajini se odloča o svobodni in demokratični prihodnosti celotnega kontinenta. Do res hrabre podpore prihaja v pravem trenutku. Spomnimo se tri desetletja nazaj, koliko nam je takrat pomenilo takšno ali drugačno srečanje s tujimi predstavniki in njihov glas podpore ter spoznanje, da ob jugoslovanski agresiji nismo bili sami,” je spomnil Cerar. Poudaril je tudi, da v zadnjih letih Slovenija oziroma slovenska vlada vodi aktivno zunanjo politiko, zavedajoč se, da morajo tudi manjše države prevzeti svoj del odgovornosti za stanje mednarodnih odnosov. Vse od zadnjega ruskega zaostrovanja in nato agresije na sosednjo slovansko in demokratično Ukrajino je bila naša država med najbolj aktivnimi članicami EU v prizadevanjih za ohranitev miru in nato za zaustavitev agresorja. “Pot predsednika vlade Janeza Janše v oblegani Kijev kaže, da se zavedamo, da morajo besedam slediti tudi dejanja, pogumna dejanja,” je še izpostavil Cerar.

Fajonova ponovno v akciji s svojo import/export popoldansko dejavnostjo
Medtem ko pohvale prihajajo ne le od domačih strokovnjakov, ampak s celega sveta – tudi iz Nata, Evropskega sveta in Evropske komisije,  pa je Fajonova očitno tudi tokrat poskrbela za izvoz in ponovni uvoz “javnega oz. strokovnega mnenja” – določeni slovenski mediji so namreč danes poročali, da “visoki bruseljski viri” pravijo, da trije premierji za pot v Ukrajino niso imeli formalnega mandata Evropskega sveta. Za isti medij je komentiral tudi poslanec SD Matjaž Nemec in dejal, da akcija ni bila usklajena z EU ter da je v Bruslju neformalno sprožala tudi burne odzive. No, do informacije, kdo naj bi bil “visok neimenovan bruseljski uradnik” se v celem dnevu nismo uspeli dokopati, ga pa je kljub temu z veseljem citiral Dave Keating, novinar, ki je znan po tem, da rad pokritizira Janšo – slovenska antijanša politika pa je ves dan pridno citirala prav Keatinga. Iz SD vrst se je kritikam pridružil tudi Klemen Mesarec Hercog s precej primitivnim, a tudi (samo)povednim komentarjem: “Nije diplomacija za seljaka.

Glede na to, da so kritike prav vsake poteze aktualnega premierja očitno edino poslanstvo strank KUL-a, bi bilo zanimivo videti, kako bi se te iste stranke znašle pri vladanju v kriznih razmerah – pa naj bo to epidemija ali vojna. Za mnenje smo prosili političnega analitika Mirana Videtiča, ki je ocenil, da bi bili verjetno priča nekakšni mešanici Fajon-Šarčeve politike.  “O Luki Mescu in pogojno Robertu Golobu niti nima smisla govoriti. Na eni strani popolna nalimanost Fajonove izključno na nemške socialdemokrate in njihovo vlado – mimogrede, če bi bilo vprašanje ruske agresije in pomoči Ukrajini odvisno od pasivnosti nove nemške vlade, bi verjetno Rusi ta moment bili že v Varšavi, ne samo pred Kijevom – in na drugi strani Šarčeva agenda ‘nimam jaz kaj razmišljat, bo tako kot bodo drugi rekli’,” je Videtič opisal, kako bi bilo videti vladanje KUL v izrednih razmerah.

Videtič meni, da Slovenija pravzaprav že od dr. Janeza Drnovška na levem polu niti nima politika, ki bi imel razvejano mednarodno mrežo odnosov, izjema tukaj bi lahko bil trenutni predsednik države Borut Pahor. “Zato je, kar se Slovenije tiče, ta Janševa odločna zunanjepolitična drža nekaj, kar nas trenutno uvršča med resne igralce znotraj EU,” je poudaril analitik, ki je ocenil, da gre Janši še kako na roko tudi javno mnenje. Slovenski narod se je namreč takoj – če izvzamemo tiste najbolj zagrižene “antijanša” predstavnike, torej del opozicije in njihove botre, nekatere medije in skrajno levi mehurček družabnih omrežij – postavil na stran žrtve, na stran napadenega, in predsednik vlade počne točno to, kar politik mora: predstavlja stališče naroda, ljudi in deluje v teh okvirjih. Spomnimo, v preteklosti smo imeli tudi take politike, ki so na zunanjepolitičnem področju delovali v interesu lastnega koristoljubja in ne v interesu države. “Kar nekaj njih na položaju predsednika ali predsednice vlade pa na položaju ministra za zunanje zadeve, celo kakšnega tožilca, ne samo politika, se spomnim,” je bil kritičen Videtič, ki je za konec citiral še  nekega hrvaškega kolumnista, ki je pred meseci napisal: “Postoje samo dvije vrste ljudi … ili si suborac ili si šupak”. In v tej grozni situaciji se je pokazalo, ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi, da je levi pol v hudi zagati, torej nesamozavesten, vsebinsko prazen in kar se tiče prioritet popolnoma zgrešen. Namesto da bi se ukvarjali z varnostnimi, gospodarskimi vprašanji, pa vprašanji kaakovosti življenja ljudi v Evropi, se ukvarjajo s tem, koliko spolov poznamo, kako nežno izbrisati besedo “božič” in kako zadovoljiti apetite glavnega financerja odprte družbe. To je pravzaprav grozljivo!

Sara Bertoncelj