fbpx

Romana Tomc glede izjave Jourove, češ da je Slovenija razlog za novo medijsko zakonodajo v EU: Gre za zlorabljeno politično izjavo

Věra Jourová (Foto: epa)

Evropska komisija je danes objavila tretje letno poročilo o vladavini prava v Evropski uniji, ki bo prvič vključevalo tudi priporočila državam članicam, poroča STA. Delo pa piše, da Bruselj razmišlja o pravni zaščiti medijev v EU, in sicer zaradi dogodkov v Sloveniji – podpredsednica evropske komisije, pristojna za vrednote, Věra Jourová je namreč dejala, da je dogajanje v Sloveniji zlasti v povezavi s financiranjem STA in drugim, povzročilo, da so začeli razmišljati o zakonodaji za vso EU, ki bi bolje zaščitila medije. 

Akt o medijski svobodi, ki naj bi predvsem zagotavljal financiranje in stabilnost javnih medijev, bo predstavljen septembra. Poročilo o vladavini prava je sicer podlaga za razpravo s predstavniki Slovenije,” je po poročanju Dela še povedala Věra Jourová, podpredsednica evropske komisije, pristojna za vrednote. Evropska komisija je torej v danes sprejetem poročilu o vladavini prava v EU objavila konkretna priporočila državam članicam na posameznih področjih, od medijev do korupcije – za Slovenijo jih je pripravila šest.

Evropska poslanka Romana Tomc je prejšnji teden Jourovi izročila pismo, v katerem je opozorila na poskus brutalnega političnega prevzema RTV Slovenije. V pismu je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi dogodkov, ki kažejo na to, da politični akterji pod vodstvom novoizvoljene slovenske vlade in njenega premierja Roberta Goloba, ki je na položaj prisegla 1. junija 2022, načrtno prevzemajo slovensko medijsko krajino. Ali je Jourová pismo prebrala oziroma razumela, ni znano. Je pa znano, da komisarka za 22 tisoč evrov mesečne plače dobro prebere že vnaprej napisane angleške tekste, ki pa z realnostjo v Sloveniji na področju medijev nimajo nobene zveze – kot je na to pred časom in ob primerni priložnosti opozoril dr. Vinko Gorenak. Kateri “slovenski prijatelji”  ji pišejo svoji agendi ugodne stavke, pa je seveda jasno.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1547176267535065089?s=20&t=owF0gzMFrc5O0GZPnHHV4Q

Ugotovitve niso vodila do nobenih sprememb, ki bi to odpravile
Poročilo Evropske komisije o stanju pravne države za leto 2022 je v skladu s pričakovanji,” se je odzvala Tomčeva in ocenila, da je poročilo povsem tehnično in zelo natančno strukturirano, vendar vsebinsko plitko. Pojasnila je, da opozarja na nekatere sistemske težave, kot je na primer nedopustna koncentracija medijev in nepreglednost lastništva medijev, kar smo lahko prebrali že v lanskem poročilu. “Vendar ta ugotovitev ni vodila do nobenih sprememb, ki bi to odpravile,” je dodala in poudarila, da poročilu manjka vsebinska poglobljenost in predlogi, kako te pomanjkljivosti odpraviti. Priporočila so splošna in nimajo izvršilne moči.

Najbrž gre za še eno neposrečeno ali celo zlorabljeno politično izjavo
Glede izjav komisarke Jourove, ki so jih povzeli nekateri mediji, češ da je stanje na medijskem področju v Sloveniji razlog za sprejem nove medijske zakonodaje na ravni EU, pa ocenjujem, da gre najbrž za še eno neposrečeno ali celo zlorabljeno politično izjavo,” je še ocenila Tomčeva. Povedala je, da se ta zakonodaja pripravlja že dolgo, med drugim jo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala že lani v svojem letnem govoru o stanju v Uniji, prav tako pa je k njeni pripravi večkrat pozval tudi Evropski parlament. “Eden izmed razlogov so tudi nedopustne grožnje in smrti novinarjev. V zadnjih letih so bili namreč v EU novinarji umorjeni na Malti, v Grčiji, na Nizozemskem in na Slovaškem,” je še pojasnila.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1547184653362249728?s=20&t=ctAkGEREXD9LboKqExKm6w

Bruselj je danes objavil svoje tretje letno poročilo o vladavini prava v EU
Obravnava pravosodni sistem, boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij. Novost letošnjega poročila so priporočila državam članicam, piše STA in dodaja, da poročilo obsega obdobje od julija lani, ko je bilo objavljeno zadnje poročilo. V primeru Slovenije to pomeni, da zajema čas vladanja prejšnje in sedanje vlade. Glede na osnutek poročila, ki ga je pridobila STA, naj bi komisija ugotavljala, da se razmere na področju svobode medijev in pluralizma v Sloveniji v primerjavi s poročilom za leto 2021 niso izboljšale. Poudarila naj bi, da sicer obstajajo določene varovalke za zagotavljanje neodvisnosti javnih medijev, a glede njihove dejanske učinkovitosti pri omejevanju političnega vpliva obstajajo določeni izzivi. To naj bi med drugim po navedbah Bruslja veljalo za postopke imenovanja na RTV Slovenija. Države članice bodo jeseni na podlagi poročila opravile razpravo o vladavini prava v EU. Na novembrskem zasedanju bodo ministri za evropske zadeve govorili o vladavini prava v Sloveniji, Romuniji, na Portugalskem, Poljskem in Švedskem.

Slovenija naj bi po priporočilu zagotovila, da parlamentarne preiskave vključujejo primerne varovalke za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev. Drugo priporočilo se navezuje na boj proti korupciji – Sloveniji priporočajo, naj odpravi ovire za preiskave in pregon primerov korupcije vključno z zagotovitvijo operativne avtonomije nacionalnega preiskovalnega urada, povečanjem virov tožilstva in revizijo zastaralnih rokov. V tretjem priporočilu pozivajo k sprejetju protikorupcijske strategije in njenemu izvajanju brez odlašanja. Četrto in peto priporočilo se ukvarjata z mediji, kjer se položaj po oceni Bruslja od lanske objave poročila ni popravil. Sloveniji priporočajo, da okrepi pravila in mehanizme za spodbujanje upravljavske in uredniške neodvisnosti javnih medijev (RTV Slovenija). Ugotavljajo namreč, da so v praksi izzivi glede omejevanja političnih vplivov – obstaja sicer možnost, da resnično zaskrbljujočih političnih vplivov niti niso opazili. Uradnik evropske komisije je navedel, da so v preteklosti že izrazili zaskrbljenost v povezavi s poskusi spodkopavanja neodvisnosti javnih medijev. Načrt vlade, da ukrepa in uvede več varovalk za zaščito neodvisnosti novinarjev, po poročanju Dela vidijo kot dobro stvar. Šesto priporočilo pa navaja, da naj bi Slovenija vzpostavila tudi zakonske in druge varovalke za zaščito novinarjev, zlasti na spletu. Sovražno okolje, spletno nadlegovanje in grožnje novinarjem po oceni Bruslja v Sloveniji postajajo vse bolj skrb zbujajoči – je zapisalo Delo.

Sara Bertoncelj