fbpx

S slovesnim podpisom je Narodni dom v Trstu ponovno last Slovenije

Na prefekturi v Trstu so slovesno podpisali pogodbo, s katero je bil uradno potrjen prenos lastništva Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Po poročanju STA se je slovesnosti  udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Matarella. Italijanska vlada je ustrezno pravno podlago za prenos lastništva zagotovila oktobra lani, parlament pa je nato vladno uredbo potrdil decembra. Z današnjim uradnim prenosom lastništva se je zaključil postopek, ki se je začel julija 2020, s podpisom dokumenta o vrnitvi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Ob podpisu pogodbe o brezplačnem prenosu lastništva Fabianijeve palače je istočasno potekal tudi podpis pogodbe za desetletno brezplačno uporabo stavbe, ki bo tržaški univerzi ostala na razpolago do obnove poslopja Gregoretti 2, so napovedali v Fundaciji Narodni dom. Z današnjim uradnim prenosom lastništva se je zaključil postopek, ki se je začel s podpisom dokumenta o vrnitvi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Trstu ob srečanju predsednikov Italije in Slovenije, Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja julija 2020, ob stoti obletnici fašističnega požiga poslopja.

“V mandatu te vlade je bilo na tem področju narejenih kar nekaj prebojev. Vrnitev Narodnega doma v Trstu je nekaj zgodovinskega, nekaj, kar presega materialno vrednost nepremičnine. Gre za dejanje, ki postavlja piko na i nekim novim časom v odnosu med obema narodoma,” je pred dnevi na seji Sveta vlade za Slovence v zamejstvu poudaril premier Janez Janša – predstavniki avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti pa so se predsedniku vlade in ministrom zahvalili za dobro sodelovanje v mandatu te vlade in poudarili, da sodelovanje še nikoli ni bilo tako učinkovito.

Narodni dom je bil izraz narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega preporoda tržaških Slovencev
Slovenski Narodni dom v Trstu je bil zgrajen leta 1904 in je predstavljal osrednjo kulturno ustanovo tržaških Slovencev, načrt za klasicistično stavbo je izdelal arhitekt Maks Fabiani. Hotel Balkan, dve restavraciji, kavarna, gledališče, glasbena šola, telovadnica, banka, čitalnica, uredništvo in tiskarna Slovenskega dnevnega časopisa Edinost – 16 let je Narodni dom gostil vse te aktivnosti. V gledališki dvorani je bilo več kot 400 sedežev, del njene strehe pa je bil steklen in so ga poleti lahko odpirali. Med avgustom 1904 in julijem 1920 je bilo v tej stavbi več kot 600 gledaliških predstav, 134 koncertov, 95 političnih dogodkov in  84 konferenc. Te številke kažejo na živahno življenje Trsta in njegove slovenske skupnosti na začetku 20. stoletja. Pripadniki italijanskih fašističnih in nacionalističnih skupin so Narodni dom 13. julija 1920 napadli in požgali, požaru je bil priča tudi pisatelj Boris Pahor. Na isti dan so se znesli tudi nad 21 drugimi slovenskimi in slovanskimi ustanovami v Trstu.

Nad ulico Commerciale ni bilo večera. Požar je bil nad strehami kakor od sonca, ki bi se raztapljalo in krvavelo v mraku. Openski tramvaj je stal; drevje v Ralijevem vrtu pa je bilo negibno v rdečem ozračju. In onadva sta tekla in se držala za roko in nad njima so letele po zraku iskre, ki so prihajale z Oberdankovega trga. […] Oberdankov trg je bil poln ljudi, ki so kričali v rdeči svetlobi. Okoli velike hiše pa so možje s črnimi srajcami plesali in vpili: ‘Viva! Viva’ Tekali so sem in tja in kimali z glavami in vzklikali: ‘Eia, eia, eia!’ In drugi so tedaj zakričali: ‘Alala!’ In trobente gasilcev so takrat zatrobile skozi gneče, a je bila potem še večja zmešnjava, ker črni možje niso pustili avtomobilov, da bi prišli zraven. Obkolili so jih in plezali nanje in grabili gasilcem cevi iz rok,” je zapisal Boris Pahor  v svoji zbirki Grmada v pristanu. O požigu je pesem napisal tudi Srečko Kosovel.

Foto: discover-trieste.it

“Požigu Narodnega doma je sledilo 25 let zatiranja in preganjanja Slovencev, ki sta jim italijanska država in fašistični režim odvzela najprej pravico do maternega jezika, z zaprtjem šol, konfinacijami in deportacijami pa celo do obstoja,” najdemo zapisano na splet strani, ki na ogled ponuja Fabianijeve načrte in mnogo zanimivih fotografij, med katerimi so tudi fotografije požganega Narodnega doma. “Prizadevanja za oblikovanje spomina, ki bo obojestransko spoštljiv, in za promocijo avtentične sprave med ljudstvi v duhu naše skupne pripadnosti EU, so bila okrepljena s pobudami, kakršna je vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski jezikovni skupnosti,” je pred časom izpostavil predsednik Mattarella.

Sara Bertoncelj