fbpx

[Video] Janez Janša je v pogovoru za CBS News poudaril pomen vojaške pomoči Ukrajini: Potrebujejo moderno orožje, da branijo svoje nebo

Janez Janša na CBS News

Predsednik vlade Janez Janša je včeraj gostoval v oddaji Rosemary Burton Live na CBC News, kjer je spregovoril o situaciji v Ukrajini in svojem nedavnem obisku v Kijevu, ki ga je opravil skupaj s poljskim in češkim predsednikom vlade.

Na vprašanje, zakaj so se predsedniki vlad odpravili v državo, kjer divja vojna, je predsednik vlade odvrnil, da “v Sloveniji vemo, kako se Ukrajinci počutijo, kajti 30 let nazaj smo bili v podobni situaciji, ko nas je napadla JA in ko v času vojne nihče ni prišel v Slovenijo, da bi nas podprl. Točno tudi vemo, kaj je razlika med tem, da se pošilja sporočila ali pa pripravlja video konference ali pa, če se odide na lokacijo in se vidi, kakšna je realna situacija. Velikokrat tisto, kar vidimo na ekranih ni enako tistemu, kar se dejansko dogaja,” je povedal predsednik vlade. Dodal je tudi, da je obisk v Ukrajini potekal brez nekega uradnega protokola, so pa sestanki bili zelo vsebinski. “Z ukrajinskim predsednikom Zelenskim smo se pogovarjali o koordinaciji glede pomoč beguncem, tehnični pomoči, medijski pomoč in drugih vrstah pomoči, ki jo potrebujejo,” je povedal premier.

poudaril pomen vojaške pomoči Ukrajini:

Nadaljeval je, da se po njegovem mnenju Ukrajinci ne bodo nikoli predali, da se bodo borili do konca in da bodo zmagali. “A situacija je težka, potrebujejo našo pomoč in brez politične korektnosti je jasno, da je najbolj pomembna pomoč, ki jo potrebujejo – poleg vsega, kar je treba narediti, da se ljudem na vojnem območju pomaga – vojaška pomoč. Dati jim moramo, kar imamo, da se branijo, ker ne branijo le Ukrajine, ampak branijo evropske vrednote,” je povedal premier in dodal, da Ukrajinci branijo vrednoto, kjer se lahko svobodno izbira sistem, v katerem želiš živeti, zavezništva, način življenj. “Za vse to se borijo,” je dejal predsednik vlade.

V povezavi z zaprtjem zračnega prostora nad Ukrajino, pa je predsednik vlade spomnil, da je zaprtje zračnega prostora predlagal pred začetkom ruske invazije. “Če bi no-fly cono uvedli, preden je Rusija napadla Ukrajino, se vse to, kar gledamo danes zagotovo ne bi dogajalo, kajti Rusija bi v takšnem primeru ob napadu Ukrajine, napadla Nato, to pa se ne bi nikoli zgodilo, ker vemo, kakšna je situacija med Rusijo in Natom. Tveganje z uvedbo no-fly cone sredi vojne je veliko večje, a lahko naredimo nekaj, kar bo blizu temu, Ukrajincem lahko damo moderno orožje, da branijo svoje nebo. Kajti če ne bodo mogli braniti svojega neba, ne bo samo 2 milijona beguncev v Evropi, ampak 10-15 milijonov,” je še povedal predsednik vlade.

Na vprašanje ali obstaja razlikovanje med begunci iz Ukrajine in iz drugih vojnih območij, je predsednik vlade odvrnil, da je Slovenija vrsto let gostila deset-tisoče beguncev iz Bosne, ko je bila na tem območju vojna. “Ni bilo pomembno kakšne nacionalnosti so begunci, večinoma so to bile tudi ženske in otroci. Sprejeli smo tudi mnogo družin, ki so bežale iz Sirije,” je povedal premier. Ob tem pa je tudi jasno poudaril, da Slovenija brani schengensko mejo Evrope in da je jasna razlika med begunci, ki pridejo iz vojnega območja in ekonomskimi migranti, ki si želijo samo nekaterih ugodnosti in socialnih pravic. “Ko se je Nato umaknil iz Afganistana, smo kot predsedujoči Svetu EU koordinirali skupen evropski odziv in jasno smo povedali, da bomo pomagali vsem, ki so v nevarnosti, ker so sodelovali s preteklo vlado in zahodnimi ali Nato silami, pa tudi, da ne moremo sprejeti polovico prebivalstva Afganistana, ki želijo pobegniti od tam zaradi ekonomskih razlogov. Zelo pomembno namreč je, da vidimo in razumemo razliko med begunci, ki zapuščajo državo zaradi vojne, ker imajo ogrožena življenja in ekonomskimi migranti, ki želijo oditi samo zato, ker imajo boljše življenje v Evropi, Kanadi, ZDA. Lahko jih sprejmemo, a mora biti jasno razlikovanje. Če bi veliko energije in moči namenili ekonomskim migrantom, bi ob robu pustili tiste, ki dejansko potrebujejo pomoč,” je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Demokracija