fbpx

Danes je mednarodni dan maternega jezika

Izvod Dalmatinove Biblije. (Foto: Kabinet predsednika vlade)

Materni jezik je izraz, s katerim označujemo prvi jezik, ki se ga človek nauči v svoji družini, ne, kot nekateri verjamejo, da je to jezik, ki ga govori tvoja matera. Strokovnjaki trdijo, da je znanje maternega jezika zelo pomembno pri oblikovanju mnenj, raziskave pa kažejo, da ima oseba, ki ni obvladala maternega jezika, težave pri učenju ne samo drugih jezikov, temveč tudi učenja na splošno.

Zavedajoč se vloge maternega jezika pri razvijanju komunikacijskih veščin in oblikovanju zavesti in ustvarjalnosti, se je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) leta 1999 odločila, da bo 21. februarja razglasila za mednarodni dan maternega jezika.

Z namenom spodbujanja jezikovne raznolikosti in večjezičnega izobraževanja Unesco želi spomniti, da jeziki niso le bistveni del civilizacijske kulturne dediščine, temveč tudi nenadomestljiv izraz človeške ustvarjalnosti in veličastne raznolikosti. Jeziki lahko poleg vloge komunikacijskega sredstva in prenašalca družbenih vrednot in identitet vplivajo tudi na gospodarski razvoj.

https://twitter.com/strankaSDS/status/1363419675418390534

Raziskave kažejo, da polovici od šest tisoč jezikov na svetu grozi izumrtje v naslednjih nekaj generacijah, saj polovico vseh jezikov govori le deset tisoč ali manj govorcev, celo četrtino pa le tisoč ljudi. Izobraževalni sistemi po vsem svetu in internetu zanemarjajo na tisoče jezikov in ogrožajo bogastvo človeškega znanja.

Veliki jeziki izrivajo manjše

Po Atlasu ogroženih svetovnih jezikov prevladujoči jeziki, kot so angleščina, francoščina, španščina, ruščina in kitajščina, vse bolj izrivajo manjšinske jezike.

Jezikovna raznolikost je neločljivo povezana z biološko raznovrstnostjo, zato je izguba le enega jezika izguba celotnega življenjskega potenciala Zemlje, meni Unesco in poudarja njegovo ključno vlogo pri spodbujanju normativnih in izvajanja strategij in dejavnosti pri ohranjanju jezika.

Izginotje katerega koli jezika predstavlja izgubo in osiromašenje celotnega človeškega uma in znanja, poudarja Unesco in kot primer navaja obstoj številnih rastlin z zelo velikim zdravilnim učinkom, ki pa jih poznajo le tradicionalne kulture. Če se bodo jeziki in kulture izgubili, bo izginilo tudi znanje o rastlinah in njihovih zdravilnih lastnostih.

Mednarodni dan maternega jezika zato želi človeštvo spomniti na številne moralne in praktične obveznosti, ki lahko ohranijo jezikovno raznolikost kot enega največjih zakladov, ki nam jih je pustila preteklost.

Slovenščina eden redkih jezikov z dvojino

Temu primerno so se tudi na Twitterju odzvali domoljubi, kot npr. tisti iz stranke SDS, ki so zapisali, da danes obeležujemo dan maternega jezika. Slovenščina je edinstvena; razvila se je iz praslovanščine in se navkljub vsem preizkušnjam, ohranila. Govori jo več kot 2,5 milijona ljudi in je eden redkih jezikov, ki je ohranil dvojino. Bodimo ponosni na svoj materni jezik. Vsak dan.

Ministrstvo za javno upravo je zapisalo, da je pravica do materinščine osnovna človekova pravica. Spoštovanje lastnega maternega jezika pomeni tudi spoštovanje maternih jezikov drugih ljudi in kultur.

Minister Boštjan Koritnik je dodal, da prve besede slišimo v maternem jeziku. Spoštujmo ga ne z dogmatičnim vztrajanjem pri naučenem in slišanem: uporabljajmo ga, gnetimo, izprašujmo, zakaj tako in ne drugače. Jezik je živ, dvom pa je edina pot napredka. A naj – tudi v akademskem prostoru! – poteka v slovenščini.

Aleš Ernecl