fbpx

Osumljenca v priporu podala prijavo zoper skupino kriminalistov – med njimi tudi Jurič, ki mu je bil očitno napoti Hrovatin

Dean Jurič (Foto: STA)

“Največkrat sva pa debatirala o bivšem kriminalistu Matjažu Hrovatinu, saj je bilo očitno, da je prav on “trn v peti” vodilnim koprskega S. K. P. Vse to, kar so mu naprtili, je bilo z namenom njegove diskreditacije in uničenja njegovega imena, saj so se ga bali, ker so vedeli, da ima obremenilne dokaze zoper njih in da če ga uspejo odstraniti iz policijskih vrst, njegova beseda več ne bo imela teže in se bo tako glede njih vse pometlo pod preprogo,” je David Klemenc zapisal v dopisu, namenjenemu Specializiranemu državnemu tožilstvu – skupaj z Nysretm Hoxhajem sta namreč podala prijavo zoper skupino kriminalistov, med katerimi je tudi Dean Jurič.

V uredništvo smo prejeli dopisa Davida Klemenca in Nysreta Hoxhaja, ki sta trenutno v priporu, osumljena, da naj bi sodelovala v kriminalni združbi. “Spodaj podpisani Nysret Hoxhaj podajam prijavo zoper kriminaliste s.k.p., in sicer zoper Deana Juriča, Deana Grandiča, Dušana Ribaša, Mitjo Kirbiša in Heidi Fluher,” je navedeno na samem začetku Hoxhajevega dopisa. Ovadbi zoper navedene kriminaliste sledi pojasnilo okoliščin oziroma dogodkov, ki obremenjujejo kriminaliste – da so to podatki, ki so lahko znani zgolj nekomu, ki zadeve pozna “od znotraj”, nam je potrdil tudi Matjaž Hrovatin, zdaj že nekdanji vodja skupine koprskih kriminalistov za preiskovanje kaznivih dejanj s področja drog, ki smo ga o dopisih tudi obvestili – saj je v njih omenjeno tudi njegovo ime.

Spomnimo, kontekst zgodbe se je začel že pred nekaj leti, ko so se mediji razpisali, da so Hrovatina poklicni kolegi septembra 2019 aretirali na delovnem mestu. Le leto pred tem so mu ob dnevu slovenske policije podelili ugledno priznanje, srebrni ščit policije – tega prejme tisti, ki se pri svojem delu še posebno izkaže, zato je bila njegova aretacija še toliko bolj nenavadna. Po takratnem poročanju Večera naj bi bil vodja kriminalistov osumljen kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Na podlagi sklepa generalne direktorice policije Tatjane Bobnar je koprski kriminalist 28. septembra istega leta prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi – Hrovatin na sodišču dokazuje, da je bila odpoved nezakonita. Po poročanju Primorskih novic naj bi šlo za to, da so Hrovatinu in njegovemu takrat 67-letnemu očetu zasegli osem posejanih rastlin konoplje, v vikendu pa naj bi našli še nekaj posušene trave. Hrovatinova zagovornice je pojasnila, da konoplja ni bila namenjena preprodaji, temveč lajšanju zdravstvenih težav kriminalistovega očeta.

Je za domnevno skorumpiranimi policisti stal nekdo iz Šarčeve vlade?
Za boljše razumevanje se je treba vrniti še dlje v preteklost, in sicer v leto 2016, ko so na Obali z vrsto aretacij razbili kriminalno združbo, ki je bila znana pod imenom Kobra. V Kobri naj bi bili člani izolske družine Hoxhaj. Domnevni vodja Valon Hoxhaj je bil dve leti kasneje zaradi preprodaje drog in prevozov ilegalnih migrantov obsojen na devet let in 10 mesecev zaporne kazni, je poročala Regionalobala. Ta isti Hoxhaj je po petih letih zapora v intervjuju za Top TV nekatere izmed koprskih policistov jasno in glasno obtožil preprodaje drog. Operativno akcijo proti Kobram je vodil prav Hrovatin, zato morda niti ne preseneča, da je Hoxhaj obtožil tudi njega. A za njim naj bi stal Dean Jurič, ki je bil tedaj šef koprskih kriminalistov. Slednji naj bi Hoxhaju tudi ponudil sodelovanje. “Vsi na Obali vejo, da oni nadzirajo drogo, a si tega ne upajo povedati na glas. Kdor je bil njim konkurenca in ni hotel z njimi sodelovati, je zdaj v zaporu. Če bi pristal na njihove pogoje, bi bil danes milijonar, ne zapornik,” je v intervjuju trdil Hoxhaj, ki je tudi spomnil na primer izginulega heroina – ko so v Luki Koper zasegli rekordno količino, je namreč zmanjkalo 70 kg te droge, po Hoxhajevih besedah pa so kasneje v Italiji dobili dva kriminalista, ki sta to isto drogo preprodajala. Hrovatin nam je pojasnil, da je Hoxhaj  v omenjenem intervjuju navrgel kar precej neresnic, vmes pa naj bi kaj tudi držalo. Hoxhaj je v intervjuju navrgel hude obtožbe tudi na račun koprskega tožilstva, poleg tega pa je bil prepričan, da je za domnevno skorumpiranimi policisti stal nekdo iz prejšnje vlade (iz vlade Marjana Šarca, op. p.). Na intervju se je na Twitterju odzval tudi takratni notranji minister Aleš Hojs: “Po ogledu intervjuja z Valonom Hoxhajem čakam na odziv Aleksandra Jevška iz stranke SD in Miroslava Žaberla. Pred tedni sta močno stopila v bran v intervjuju omenjenim kriminalistom.”

Hrovatinu je bilo vse skupaj nastavljeno z namenom, da ga diskreditirajo in se ga znebijo
Celotna zgodba se torej še dodatno zaplete z dopisoma Davida Klemenca in Nysreta Hoxhaja – slednji je sicer bratranec zgoraj omenjenega Valona. Dopisa namreč nista namenjena zgolj prijavi Juriča, Grandiča, Ribaša, Kirbiša in Fluherjeve, ampak hkrati tudi pojasnjujeta, da je bilo Hrovatinu vse skupaj nastavljeno in to očitno prav s strani Juriča in njegovih pajdašev. Iz dopisa Klemenca in Hoxhaja je razvidno, da sta bila sodelavca Juriča in ostalih naštetih kriminalistov, tarča številka ena njihovega sodelovanja pa je bil ravno Hrovatin. Na vsak način so ga želeli napeljati, da bi storil določeno kaznivo dejanje, cilj je bil, da končajo začeto – torej da ga diskreditirajo in se ga znebijo. Če se dotična ne bi znašla v priporu in Specializiranem državnem tožilstvu podala prijavo zoper kriminaliste, se morda niti nikoli ne bi izvedelo za delovanje zoper Hrovatina. Je pa Hrovatin ob tem še poudaril, da je povsem izven ustaljenega načina dela in nerazumsko to, da se kriminalisti sestajajo z ljudmi, zoper katere so bili uporabljeni prikriti ukrepi – po njegovih besedah je to katastrofa za policijsko delo, v 25 letih njegovega delovanja tega nikoli niso počeli.

Trenutna garnitura bo skušala zaščitit te akterje, ker so pač njihovi
Jaz sem za to, da se o teh stvareh začne govoriti in se jih začne razčiščevati,” je Hrovatin po treh letih molka napovedal, da ne bo več tiho. Po njegovem prepričanju gre za zlorabo institucije s strani določenih posameznikov oziroma dela kriminalistične policije, ki dela tako kot dela – poleg tega pa imajo moč in zaščito. Hrovatin je 15 let deloval tudi v sektorju za posebne naloge, kjer je bil prav tako priča, da se je nekatere zadeve reševalo “po domače” in ga zato niti ne čudi vse to, kar je o delovanju Juriča izvedel iz dopisa, namenjenega Specializiranemu državnemu tožilstvu. Je pa seveda vedno vprašanje, koliko ima kdo poguma, da se zoperstavi tovrstnemu delovanju, ki je pravzaprav del nekega sistema. Hrovatinov postopek se sicer niti še ni začel, iniciatorji njegovega postopka pa so očitno Jurič, Grandič, Ribaš, Kirbiš in Fluherjeva. Kot že rečeno, Hrovatinov oče je paraplegik in hud srčni bolnik, omenjeni kriminalisti pa so njegov domači nasad konoplje izkoristili in uporabili zoper takratnega kolega Hrovatina. Po besedah slednjega so se namreč v pogledih na določene zadeve razhajali: “Na način, kot so oni delali, jaz pač nisem hotel delati,” je poudaril Horvatin, ki je omenil, da je med drugim šlo za delo z informatorji in za podtikanje zgodb, kar je njihov modus operandi. Ta modus operandi jim uspeva že 20 ali 25 let, pri tem pa jih podpirajo tudi določeni šefi v policiji, ki so sedaj zopet prišli na oblast in imajo zopet moč. Zanimivo bo videti, kje se bo sedaj našel položaj za Juriča, ki je bil premeščen v vodstvo lani novoustanovljene Avtocestne policije – ki pa jo sedaj priročno v večji meri ukinjajo.

“Lahko vam potrdimo, da smo omenjena pisanja prejeli tudi v policiji in glede na to, da njihova vsebina nakazuje na sume odklonskih ravnanj policistov, smo v povezavi s tem pričeli notranjevarnostni postopek, v katerem bodo očitki preverjeni,” so nam sporočili s policijske uprave Koper in pojasnili, da na podlagi Pravilnika o notranji varnosti v policiji takšne sume preverjajo v notranjevarnostnem postopku, ki je lahko uveden zaradi potrditve navedb v prijavah in zmanjšanja tveganj, da bi bila ogrožena notranja varnost v policiji. V notranjevarnostnem postopku se hkrati izvajajo tudi ukrepi za zmanjšanje tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot. Hkrati so še opozorili, da so prijave zoper policiste lahko tudi zlonamerne, saj se prijavitelji želijo maščevati policistom, ker so ukrepali zoper njih. “Predvsem osumljenci, obdolženci ali obsojeni storilci kaznivih dejanj se pogosto maščujejo kriminalistom in preiskovalcem na različne načine, tudi z blatenjem njihovega dobrega imena, čeprav so ti policijska pooblastila in druge ukrepe izvajali zakonito in strokovno,” so navedli. Se je nekaj podobnega zgodilo tudi Hrovatinu?

Sara Kovač