Obstajajo tisti, ki jim je za migrantsko problematiko mar, in obstajajo tisti, ki so migrantsko krizo pripravljeni izkoristiti za revolucijo – komunistično revolucijo, se razume. Na protestih jih boste težko osebno prepoznali, saj so navadno zakrinkanih obrazov, boste pa zagotovo vedeli, da gre za famozne “antifašiste”.
Slovenski “antifašisti” tudi včeraj niso “razočarali”. Na t. i. shodu dobrodošlice, na katerega naj bi prišli s čajem in piškoti, je bilo že od samega začetka jasno, da migranti nimajo prav veliko pri tem, zakaj so se pravzaprav zbrali. Zbrali so se, ker so hoteli pokazati mišice.
Shod tudi ni imel veliko opraviti s svobodnim izražanjem mnenja. Kako si sicer lahko razlagamo spletna izvajanja Anuške Delić, ki je dan pred obema shodoma policijo pozivala, naj ukrepa glede neprijavljenega tistega izpred Trga republike? In to kljub temu, da sta bila oba shoda, de facto, neprijavljena.
Namen shoda: z migranti do revolucije
Namen skrajno levičarskega protesta je bil netiti revolucijo, to je postalo kristalno jasno, ko so se mikrofona polastili nesojeni organizatorji, verjetno člani Facebook skupine “Protirasistična fronta brez meja”. Iz zvočnikov so pričakovano odmevale parole o hudobiji kapitalizma, predvsem pa o tem, kako lahko prav migranti pripomorejo k ukinitvi “starega reda”. Saj veste, tistega, ki temelji na tem, da je vaša hiša samo vaša, vaše polje samo vaše, in – med drugim – na svobodi govora.
Ljudje, ki so pripravljeni izkoristiti, v osnovi, tragično usodo mnogih, ki so se podali na nevarno pot do boljšega življenja, ne izbirajo sredstev. Da jim ni prav nič sveto, so dokazali ob nadaljevanju protesta.
Informacije o načrtovanih napadih so bile točne. Tole v rokah so v zastave zakamuflirani kratki koli za pretepanje. pic.twitter.com/T2KMlanb1K
— Libertarec (@Libertarec) February 28, 2016
Iz prvih bojnih vrst levičarskega protesta so se postopoma umaknili mirni protestniki, ki so jih zamenjali mladostniki z zakrinkanimi obrazi. Prav uniformno so bili odeti v črno-rdeče barve, ki ponazarjajo anarhistično-sindikalistično gibanje. V rokah so nosili zastavice (uganili ste – rdeče), ki pa pravzaprav niso zastavice, ampak koli, namenjeni tistim, ki se z njihovimi skrajnimi pogledi ne strinjajo.
Pogoste tarče boja za “boljši jutri” so tudi policisti. Slika seveda ni bila posneta v Sloveniji, prikazuje pa, čemu so rdeče zastave namenjene in kaj počno somišljeniki slovenskih anarho-, a hkrati provladnih levičarjev. Na naslednjem shodu, ko boste mirno izražali svoje mnenje, vas lahko pričakajo tile – z rdeče-črnimi zastavami oziroma palicami. S palicami, ki so jih prinesli za vas.
Oboroženi mladeniči, začuda, niso prav nič prestrašili vidnejših predstavnikov slovenske novinarske srenje. S Tomažem Štihom, ki na Twitterju nastopa pod vzdevkom Libertarec, se je v debato zapletel novinar POP TV, Denis Oštir, ki je raje kot kole komentiral smiselnost Štihovega oglašanja: „Na podlagi fotografije iz tujine varnostna vprašanja odpira ekonomist. Je res treba?“ Štiha je bil nato obtožen še paranoje, a se ni dal: „Jaz ne morem odgovarjati za tudi kakšen žaljiv komentar ljudi, ki se z mano strinjajo. Vi pa za svoje lahko.“
Ž. K.