Novinarka neke lokalne televizije me je pred referendumom dvakrat vprašala, kaj bo, če na referendumu zmagajo tisti, ki so za. Moj odgovor je bil dvakrat – da za ne bo zmagal. O tem sem bil ves čas trdno prepričan, a ne zaradi argumentov, ki so krožili v javnosti, tudi ne zaradi vloženega napora aktivistov, ki so bili proti, in tudi ne zaradi aktiviranja najvišjih avtoritet na obeh straneh. Za ni mogel zmagati predvsem zaradi ljudi, ki jim kdo kdaj prezirljivo reče, da so naturščiki.
To so ljudje, ki imajo zelo neposreden stik z življenjem na vseh ravneh, od zemlje, do rastlin in živali. Taki ljudje ne živijo iz teorij in ideologij. Tudi nimajo časa poslušati medijev in prebirati te ali one komentarje. Vpeti so v vsakdanje delo in skrb za dobrobit zemlje, živali in ljudi. Ti ljudje preprosto vedo in čutijo, kaj je in kaj ni prav, kaj je naravno in kaj gre z naravo navzkriž. To so ruralci, podeželani, ljudje, od katerih mi vsi vsak dan živimo, ko uživamo doma pridelano hrano. Brez teh ljudi bi Ljubljana, ki je ideološka produktarna, že zdavnaj umrla od lakote. In iz te ideološke produktarne nam kar naprej dopovedujejo, da smo mi na periferiji in ruralni naturščiki zaostali, konservativni, tradicionalni, Janez Markež bi zapisal predmoderni, skratka za časom in za luno. Kot po vseh podobnih dosedanjih referendumih bomo tudi tokrat poslušali, da je pač slovenska družba še nezrela za spremembe in ideje, ki imajo prihodnost in ki bodo v prihodnosti prej ali slej uveljavljene.
Vendar če bi produktivisti teh postmodernih idej res kaj dali na razum in znanost, ki je menda za njih edino merilo, potem se postavlja nekaj zelo preprostih vprašanj, na katera je mogoče dati zelo preproste in jasne odgovore.
Naravna formula za moškega in formula za žensko ≠ formula za osebo
Formula H2O pove, da je ena molekula vode sestavljena iz dveh vodikovih in iz enega kisikovega atoma. To vsi razumemo kot objektivno dejstvo. Očitno pa imamo težave z razumevanjem nekega drugega objektivnega dejstva. Znanost ne zna razložiti, zakaj imamo ljudje prav 46 kromosomov. Preprosto je to dejstvo, ki ga vsi sprejemamo kot takega. Dalje je dejstvo, da so izjema parnega števila kromosomov prav spolni kromosomi. Ženske imajo dve kopiji kromosoma X, moški pa en kromosom X in enega Y. Gamete samic vedno vsebujejo kromosom X, med tem ko so gamete samca razdeljene pol na X in pol na Y. Zato gameta samca določi spol potomca.
Ta zaenkrat znanstveno razumljena dejstva za zagovornike teorije (ideologije) spola očitno ne držijo in jih ni potrebno upoštevati. Po njihovo je spol posledica kulturno-socialnega procesa posameznika in njegove svobodne odločitve, kdaj bo moški oziroma ženska. Zato predlagajo, da sicer znano kromosomsko formulo imenujemo – oseba. Ker pa beseda oseba izvira iz grške besede persona, ki je prvotno pomenila masko, si lahko teorijo spola razlagamo natanko v grškem smislu, ko je en in isti igralec v gledališču menjal maske. Zdaj ga vidimo kot moško, zdaj kot žensko osebo. A v zaodrju in po končani predstavi je bil in ostal to, za kar so ga določili kromosomi.
Maske so snete, improvizacija končana
Upajmo, da smo commedio dell’ arte s tem referendumom zaenkrat zaključili. Maske so snete, improvizacija je končana. Pravice in seveda dolžnosti naj popravi in uredi zakon, ki je napisan za istospolne osebe. Zakon o zakonskih in družinskih razmerjih, ki ureja kromosome X in Y, pa naj za božjo voljo končno pustijo pri miru. Se pa lahko urbanim produktivistom, ki radi izgubijo stik z naravo, zahvalimo, da smo kristjani in celo uradna Cerkev postali zagovorniki znanstvenih dejstev. Zato na tem referendumu ni šlo najprej za krščanski pogled na družino in na zakonsko zvezo med moškim in žensko. Šlo je za neovrgljiva biološka dejstva, ki so obstajala pred Kristusom in pred Mohamedom. Sicer znanosti vsega ne verjamem, še manj stroki, ki je običajno ali po pravilu svetovno nazorsko razdeljena, verjamem pa dejstvom, za katera velja pravilo: Contra factum non est argumentum (Zoper dejstva ni argumentov).
Mediji naj si vzamejo čas za refleksijo o svojem lastnem položaju
Referendumski rezultat je tudi z ozirom na vso medijsko gonjo v podpori ZA – velik poraz slovenskega medijskega enoumja. Vsi osrednji mediji naj si vzamejo čas za refleksijo o svojem lastnem položaju. Ta referendum je tudi dokazal, da nimajo več takšne moči, kot si domišljajo. Po resni analizi svojih prispevkov v referendumski kampanji bi morali vsi njihovi kreatorji odstopiti, še posebej na nacionalnih medijih, ki živijo od naših naročnin.
Referendumski rezultat pa je tudi očitna nezaupnica politični koaliciji, ki je hotela narod preslepiti in mu odreči instrument neposredne demokracije. Da je bil dosežen kvorum, je veličastna zmaga demokracije in najlepše darilo ob petindvajseti obletnici samostojne države, za katero smo na plebiscitu rekli, da jo želimo – samostojno, suvereno, demokratično in utemeljeno na človekovih pravicah in ne na kakršnikoli ideologiji.
Ivan Štuhec