Slovenske glasbe je v našem medijskem prostoru, še posebno na nacionalnem radiu, premalo. V kvoti tistih nekaj odstotkov, ki se mora zavrteti, pa se – vsaj podnevi – pogosto znajdejo zgolj “ljubljenčki” glasbenih urednikov.
“Pri nas delamo narobe to, da smo dali slovenski glasbi pridevnik “zanič slovenska glasba”. In to vsi govorijo. To pa ni res. V Sloveniji je v lanskem letu izšlo preko 340 albumov slovenske glasbe, nihče mi ne bo rekel, da je to 340 albumov zanič glasbe”, je v sinočnji oddaji Tema dneva poudaril kitarist in skladatelj Primož Grašič.
“Če imaš ti fantke, ki se igrajo na Radiu Študent v peskovniku, pa imajo dobre prijatelje na nacionalki, ki jih potem spravijo tja, da zasedejo vse položaje, imaš potem tudi na nacionalki tako omalovaževanje vsega slovenskega”, je bil jasen kantavtor in glasbeni urednik Nove24TV Samo Glavan.
Le 20 odstotkov vse glasbe mora biti na nacionalnem radiu slovenske. “Mislim, da je to strahoten podatek. Vsi mi, ki smo davkoplačevalci tega medija, torej ne slišimo 80 odstotkov slovenske glasbe,” je poudaril pevec in skladatelj zabavne glasbe Gianni Rijavec.
Peticija v podporo slovenski glasbi
Zaradi tega je Gianni Rijavec sprožil peticijo „Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril“, ki jo je podpisalo 80 odstotkov slovenskih glasbenikov in glasbenih ustvarjalcev. Med drugimi Dragan Bulič, dolgoletni glasbeni urednik na radiu Slovenija, skladatelj Tomaž Kozlevčar, Alfi Nipič, Rebeka Dremelj, Saška Lendero, Vili Resnik in drugi.
Na vodstvo javnega zavoda RTV Slovenija so avtorji, izvajalci popularne slovenske glasbe in njihovi podporniki posredovali naslednje ZAHTEVE:
1. Da se tudi raznolika slovenska glasba izvajalcev, avtorjev različnih žanrov in podzvrsti ter obdobij uvršča v redni program Radia Slovenija 1, Vala 202, Radia Koper in Radia Maribor, objektivno in strokovno izbrana in enakomerno razvrščena z deležem drugih glasbenih žanrov v rednem programu preko celega dneva, saj je je celo od spodaj podpisanih avtorjev na pretek.
2. Da se na Radiu Slovenija 1, Valu 202, Radiu Koper in Radiu Maribor uvede tedenska oddaja, ki bo predstavljala novosti cele palete zabavnoglasbenih zvrsti, v katerih delujemo izvajalci in avtorji (nove skladbe, zgoščenke), napovedovala glasbene dogodke (koncerte) ter gostila glasbene izvajalce in ustvarjalce.
3. Da se na Valu 202 in obeh regionalnih programih – Radiu Koper in Radiu Maribor – uvede glasbena lestvica novitet slovenske glasbe prej opisanih zvrsti, v katerih delujemo izvajalci in avtorji.
4. Da se na TV Slovenija 1 (v najbolj gledanem terminu predvajanja) uvede tedenska glasbena oddaja, ki bo predstavljala novitete, uspešnice, v kateri bodo nastopali različni izvajalci, avtorji novitete slovenske glasbe prej opisanih zvrsti, v katerih delujemo izvajalci in avtorji.
5. Da se na TV Slovenija 2 uvede lestvica slovenskih glasbenih videospotov prej opisanih zvrsti, v katerih delujemo izvajalci in avtorji.
6. Da bo TV Slovenija 1 neposredno prenašala zabavnoglasbeni festival prej opisanih zvrsti, v katerih delujemo izvajalci in avtorji. Festival bo pripravljala zunanja produkcijska skupina, ki bo skrbela za ustrezen tehnični, programski in umetniški nivo.
Jugo nostalgija na slovenskih radijskih postajah
Leta 2013 je bilo v Sloveniji registriranih 116 radijskih medijev. Od teh le Radio Veseljak vrti slovensko glasbo v celoti, Radio Ognjišče pa prednostno. Nadaljuje pa se vzpon Radia Aktual, ki vrti pretežno balkansko glasbo. Zakaj še vedno toliko jugo nostalgije v slovenskem medijskem prostoru?
“V Srbiji vrtijo srbsko glasbo, na Hrvaškem hrvaško, v Sloveniji pa vrtijo srbsko in hrvaško glasbo. Kdo bo pa slovensko vrtel?” se je vprašal tudi Glavan. Grašič je na vprašanje, zakaj je takšna glasba pri nas tako zelo popularna, odgovoril, da predvsem zato, ker se vrti. “Hrvatje in Srbi imajo pri nas mnogo večji dostop do odrov, prizorišč in radijskih postaj, kot pa ga imamo kjerkoli v tujini”, je povedal Grašič in poudaril, da so ti glasbeniki za en nastop plačani toliko, kot slovenski glasbenik ne zasluži v enem letu.
“Glasba ni samo matematika, glasba so čustva”
“Glasba ni samo matematika, glasba so čustva. To je umetnost, pa naj mi ne zamerijo slikarji in drugi, in te zadene najgloblje. Seveda pa tudi samo čustva niso dovolj, mora biti še vse drugo, da lahko rečemo, da je komad dober. Strokovno glasbeno mora biti dobro narejen, mora pa te tudi zadeti”, je bil jasen Rijavec.
Gostje so se strinjali, da so glasbeniki uredniki tisti, ki so v veliki meri odgovorni za to, da se najde prostor za dobre slovenske izvajalce v medijskem prostoru. “25 let slovenske države je 25 let postopnega umiranja slovenske glasbe”, je prepričan Rijavec. Glavan pa je dodal: “V rokah imajo državo, pa tudi glasbo, internacionalsocialisti, ki jim narod nič ne pomeni in delajo vse za to, da jo izničijo in uničijo.”
Vesna Vilčnik