Te dni tudi po petkovem protestu ostaja še vedno aktualna tema “podnebni štrajk”, ki so ga pripravili v iniciativi Mladi za podnebno pravičnost. Na to temo sta v oddaji Studio City na RTV Slovenija spregovorili tudi mladi aktivistki Žana Radivo in hčerka obsojenega evroposlanca iz vrst SD Iza Thaler. Skupno obema so bili utopični, nerealni in nepoznavalski pogledi na probleme ekologije in ekonomije, celotna oddaja pa je bila zastavljena v obliki kritike kapitalizma, ki je po njihovem v osnovi umazan. Čeprav je bila socialistična težka industrija bistveno bolj okoljsko problematična, voditelj Marcel Štefančič in nadobudne gostje niso uspeli skupaj spraviti kakšno pametno in objektivno misel.
O iniciativi mladih za “podnebno pravičnost” in njihovem “podnebnem štrajku” je bilo povedano več kot dovolj. A izgleda, da tema nikakor ne zamre. Tako je Marcel Štefančič jr. v svojo oddajo na javni televiziji povabil tudi aktivistki, ki sta 15. marca stavkali za “podnebno pravičnost”.
“Kaj je slovenska politika naredila za boj proti podnebnim spremembam?” je naslovil Štefančič prvo vprašanje na Radivovo. “Pravijo, da dosti, kaže se bolj nič,” je bila v svoji oceni glede prizadevanj politike v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam ostra Radivova.
Mešanje okoljevarstva in podnebnih sprememb
Štefančič je prvo vprašanje takoj podkrepil z naslednjim in hčerko Zorana Thalerja vprašal, kaj je ta ista politika naredila za Magno Steyer. Thalerjeva je pridno odvrnila, da je država naredila ogromno za Magno, “kar je pa res škoda glede na to, da bi morala vlagati v zelena delovna mesta, vlaga pa v umazano industrijo”. Problem z Magno Steyer ni zgolj vlaganje države v “umazano industrijo”, kakor trdi Thalerjeva. Veliko večji problem je, da je bila politika pod taktirko takratnega premierja Mira Cerarja pripravljena prezreti lastno zakonodajo in jo po potrebi prilagoditi do te mere, da so Avstrijci zgradili tovarno na vodovarstvenem območju.
Na splošno ti veliki zagovorniki klimatskih sprememb, globalnega segrevanja in vseh ostalih fraz zelo radi mešajo dve različni temi. To je, enačijo globalno segrevanje in onesnaževanje. Te dni vedno bolj opuščajo globalno segrevanje in se sklicujejo na podnebne oziroma klimatske spremembe. Tu nastane problem, saj za upravičevanje svojega boja z mlini na veter uporabljajo težave, za katere bi se večina strinjala, da so potrebne rešitve. Vsi namreč želimo živeti v čistem okolju, dihati čist zrak in piti čisto vodo.
A Thalerjevo in Radivovo bolj kot za dejansko okolje, v katerem živita, skrbi za “podnebne spremembe”. To spomni tudi na izjavo dijakinje bežigrajske gimnazije Reje Debevc, ki je na novinarkino vprašanje, kaj je narobe na ta lep sončen dan sredi marca, odgovorila: “Narobe je, da smo marca in je 15 stopinj.” Vsi drugi se spomnimo, da je datum meteorološkega začetka pomladi že mimo. Zvončki so že zunaj, trobentice cvetijo in spomladi so pomladne temperature s spremenljivim vremenom. Bolj pomladnega dneva si ne bi mogel želeti niti protagonist Dobrih znamenj Terryja Pratchetta.
Ekološki populizem: Višji davki, zapiranje elektrarn …
“Po pariškem sporazumu bi morale vse evropske države do leta 2031 zapreti vse elektrarne na premog, zato tudi mi zahtevamo zaprtje TEŠ-a do leta 2031,” je povedala Thalerjeva. Slovenija naj bi bila po ugotovitvah organizacije Carbon Market Watch med najmanj “podnebno naprednimi” državami in sodi “v skupino držav, ki so na slabi poti, da bi uresničile cilje pariškega sporazuma,” je povedal Štefančič.
Predlagana rešitev? Ozelenitev državnega proračuna. “Potrebovali bi eno konkretno zeleno davčno reformo. Se pravi, da bi bolj obdavčili neke produkte oziroma akcije, ki slabše vplivajo na okolje, in potem ta denar, zbran iz teh davkov, v bistvu tudi investirali v neke zelene projekte,” je povedala Radivova. Ko bo odrasla, bo tudi ona sprevidela, kako je v mladosti sadila rožice.
Ivan Šokić