Slovenija je po korupciji tam, kjer so Katar, Barbados in Tajvan – prehiteva nas večina evropskih držav

Korupcija v Sloveniji ne upada (Foto: STA)

Stanja, v katerem se državljani nahajajo oziroma so se nahajali lansko leto, ni mogoče občutiti kot boljše v primerjavi z letom prej, ugotavljajo v Komisiji za preprečevanje korupcije. Slovenija na lestvici za štiri točke zaostaja za povprečjem v EU.  

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotavlja, da se je Slovenija na indeksu zaznave korupcije za leto 2016 uvrstila štiri mesta višje kot leta 2015. Vztrajno  napreduje po tej lestvici od leta 2013. Slovenija na lestvici še vedno za štiri točke zaostaja za povprečjem v EU. Glede na različne korupcijske škandale v lanskem letu so v Komisiji celo nekoliko presenečeni nad rezultatom. Preskakovanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki privilegira ožjo skupino posameznikov, povezanih z zdravniško elito, nakup medicinskih pripomočkov po precej višjih cenah, kot jih kupujejo drugje, okoriščanje z javnimi sredstvi, z avtorskimi honorarji ter z dodatki za stalno pripravljenost in druge tovrstne oblike nezakonitih in neetičnih ravnanj uradnih oseb, potrjujejo že večkrat izrečeno trditev, da imamo v Sloveniji opravka s sistemsko korupcijo.

Sprejemanja odgovornosti za tovrstna ravnanja po opozorilu Komisije za preprečevanje korupcije še vedno skorajda ni. V tem primeru, kot poroča STA, komisija ne misli le na neposredno odgovornost storilcev, ampak odgovornost tistih, ki so takšna ravnanja dopuščali, čeprav so zanje vedeli oziroma bi morali vedeti, če bi dosledno izvajali nadzor. KPK pogreša tudi izpolnitev pojasnjevalne dolžnosti pristojnih o tem, kaj se je zgodilo, zakaj in kako se bo ukrepalo. Več objavljenih medijskih prispevkov v zvezi z afero preskakovanja čakalnih vrst v zdravstvu namreč dokazuje, da pristojni na ministrstvu za zdravje in v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana molčijo.

Stanje v slovenski družbi je po ugotovitvah KPK  žalostno. Lanskoletni porast prijav sumov kršitev, ki jih obravnava, je lahko v prid zaupanju javnosti v institucijo. To pa ne pomeni, da se Komisija strinja z izboljšanim rezultatom, ki ga kaže indeks zaznave korupcije za Slovenijo. To je lahko le dodatna spodbuda, da KPK okrepi svoje aktivnosti in utrdi zaupanje državljanov v svoje delovanje. A tukaj se še vedno soočajo s problemi glede zakonitosti postopkov, vodenih pred komisijo, ki izhajajo iz pomanjkljivosti zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Trenutno stanje ocenjujejo kot nevzdržno. Prizadevajo si za izboljšanje razmer s spremembo zakona in poudarjajo pomen pripomb, ki jih je podala KPK k predlogu novele zakona.

Na indeksu zaznave korupcije za leto 2016, ki ga pripravlja Transparency International, si Danska in Nova Zelandija delita prvo mesto. Slovenija je skupaj s Tajvanom, Katarjem in z Barbadosom na 31. mestu in je v primerjavi z letom prej napredovala za štiri mesta, saj je bila leta 2015 na 35. mestu.

Branka Jurhar