Židanovi levičarji so nacionalna katastrofa: Poglejte, kaj vse so nam zapravili poleg terana

Foto: Twitter

Hrvati pravijo: Teran je naš, tega pa ni rekel kmetijski minister Dejan Židan. Evropski komisiji je s svojo pasivnostjo olajšal delo. Evropska komisija naj bi Hrvaški dodelila omejeno izjemo pri uporabi imena. Slovenija je leta 2000 sicer zaščitila teran kot slovensko vino in temu takrat Hrvaška, ki še ni bila članica EU, ni nasprotovala, čeprav je imela možnost za to.

Čeprav Slovenija nasprotuje, bo, kot poroča STA, Evropska komisija sprožila postopek za sprejetje zakonodaje v obliki delegiranega akta, s katerim želi Hrvaški dodeliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran. Razprava o osnutku delegiranega akta velja za začetek postopka. Komisija vztraja, da bo teran še vedno zaščiten izključno kot slovensko vino, Hrvaška pa bo lahko ime sorte grozdja teran uporabljala pri označevanju vina z zaščiteno označbo porekla z imenom ‘hrvatska Istra’. Pri označevanju bo treba upoštevati stroge pogoje. Napis teran bo moral biti manjši kot napis ‘hrvatska Istra’ in oba naziva bosta morala biti na istem vidnem polju, to je  na sprednji ali hrbtni strani steklenice. Slovenija kljub tem zagotovilom trdi, da bruseljska rešitev potencialno neposredno ekonomsko ogroža slovenske proizvajalce.

Piranski zaliv, kranjska klobasa, teran, varčevalci NLB, Nuklearna elektrarna Krško … kaj bodo še zapravili Socialni demokrati oziroma njihovi ministri v vladi Mira Cerarja?

Kmetijski minister Dejan Židan Evropski komisiji med drugim očita, da se je s Hrvaško dogovarjala za našim hrbtom in torej ni ravnala v dobri veri ter da bi lahko z načrtovano izjemo ustvarila nevaren precedens in prekoračila svoje pristojnosti. Ob tem pa je očitno Židan pozabil, da je prav on komisiji rekel, da se bodo glede terena s Hrvaško dogovorili sami. Vlada je torej leto 2017 začela s še eno zapravljeno priložnostjo, Hrvaška jo je prehitela po desni. Delegirani akt je mogoče zavrniti s 55 odstotki glasov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU. Malo pa je verjetno, da bi se toliko članic dejansko izpostavilo in pomagalo Sloveniji, saj se nobena noče zameriti Evropski komisiji.

Enologi poudarjajo, da imajo Slovenci v zgodbi o teranu zgodovinske, ekološke in pedološke argumente, tradicijo in kulturno dediščino, sedaj pa Hrvati trdijo, da imajo iste ekološke pogoje kot mi, kar pa ni res. Pridelovalci terana na Krasu so ogorčeni nad ravnanjem Bruslja, niso pa presenečeni. Evropska komisija je pomagala Hrvaški, da je prišla do tega položaja, ki ga ne podpirajo. V treh letih in pol so večkrat opozorili, da je teran na Krasu zelo pomemben, vendar pa na to niso dobili nobenega odgovora, kar kaže na ignoranco Bruslja.

Slovenija in Evropska komisija vztrajata vsaka pri svojem in sta prepričani, da je zakon na njuni strani. To pomeni, da se slovenski tožbi proti komisiji na sodišču EU v Luksemburgu ne bo mogoče izogniti.  Ko delegirani akt začne veljati, ima članica dva meseca časa, da vloži tožbo na evropsko sodišče, je v Bruslju pojasnil minister Dejan Židan in ponovil, da bo Slovenija to tudi naredila, če bo šlo tako daleč. Hrvaška je trenutno zadovoljna in zato tudi bolj redkobesedna. V celoti bo podprla odločitev komisije, ne glede na to, kakšna bo, je v v Bruslju dejal hrvaški kmetijski minister Tomislav Tolušić.

Branka Jurhar