“Osti jarej” ali ostani mlad se glasi najstarejši zapisani slovenski pozdrav, ki po dobrih 2500 letih znova postaja aktualen. Z veseljem in ponosom ga uporablja čedalje več mladih Slovencev. Ta najbolj razširjen staroslovenski pozdrav v skrajšani različici uporabljamo kot besedo “oj”, v sebi pa naj bi skrival obilo pozitivne energije.
Izraz “oj” se je v zadnjih nekaj letih tako razširil, da mnogi, ki ga uporabljajo v vsakodnevnih stikih z drugimi, niti ne vedo, kaj pomeni. “Osti jarej” je kratek napis na starodavnem vrču za točenje pijač. Najden je bil leta 1911 na današnjem slovenskem ozemlju blizu kraja Škocjan na Krasu. Danes hranijo vrč z napisom “osti jarej” v muzeju v Trstu.
Kaj imata skupnega pozdrav oj in situla iz Vač?
Vrč izvira iz obdobja nekaj sto let pred našim štetjem, ko so na področju srednje Evrope živeli naši predniki, imenovani Veneti. Po njih se danes imenujejo slovite Benetke, pokrajina Veneto v današnji Italiji in Venetski zaliv v Jadranskem morju, katerega sestavni del je tudi Tržaški zaliv.
Veneti so tudi tisti naši predniki, ki so nam zapustili čudovito situlo iz Vač, ki so jo našli skoraj v geometričnem središču Slovenije (GEOSS) oziroma težišču naše današnje države. Na tistem mestu lahko preberete:
“Slovenka – Slovenec – kjerkoli si:
– tu je tvoj temelj, osnova,
– od tu je tvoje seme – izvor, bistvo,
– tu je tvoje središče,
– od tu je tvoja energija, potenca,
– tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva.”
Starodavne besede, napolnjene s pozitivno energijo
Natančno enak izvor in pomen ter sporočilo ima tudi staroslovenski ali stari slovenetski pozdrav “osti jarej”. Samo dve kratki besedi sporočata neverjetno veliko – ostanite mladi in zdravi, lahko tudi pomladni ali pomlajeni in močni. Najlepše starodavne pozitivne želje naših prednikov vsebujejo tako energijo kot tudi potenco, v največji možni meri pa so povezane s skupnim neizčrpnim vrelcem našega bistva.
Napis na škocjanskem vrču in starodavni pozdrav je sestavljen iz dveh besed – “osti” in “jarej”. Osti predstavlja skrajšano obliko besede ostani. Še danes uporabljajo v slovenskem kraškem narečju skoraj povsem enako besedo, ki jo izgovarjajo “uosti”. Medtem ko predstavlja prvi del pozdrava nekoliko skrajšana beseda “ostani,” je v drugem delu ravno obratno. Predstavlja ga nekoliko daljša oblika besednega korena “jar” oziroma “jara”, ki pomeni mlad, nov in zdrav ali pomladen. Prav tako pomeni beseda jar tudi močan.
Zakaj bi še naprej uporabljali tuje pozdrave, ki našemu staroslovenskemu ne sežejo niti do gležnjev? Čemu torej “adijo” ali pa “serbus”? Prvi pozdrav pomeni “zbogom” v italijanščini, drugi pa “suženj” (servus) v latinščini. Je pa že naš “osti jarej” povsem nekaj drugega. Se strinjate?
J. F.