Ženske iz belgijske desne stranke so odšle na ulice, kjer opozarjajo na porast nespoštljivega vedenja do deklet in žensk, ki ga je spodbudil pritok moških z afriške celine in Bližnjega vzhoda. Ob tem poudarjajo, da so bluza z globokim dekoltejem, mini krilo in visoke pete povsem običajna oblačila na Zahodu in da prav noben migrant nima pravice, da dekletom in ženskam določa pravila o oblačenju, prav tako nima pravice do nadlegovanja in napadanja žensk.
Na ulicah belgijskega mesta Antwerpen je mogoče slišati vrsto zgodb žensk #jaztudi, ki so doživele takšno ali drugačno izkušnjo z migranti, ki so prispeli v državo. Zahodna kultura postaja ogrožena zaradi množičnega vstopa večinoma muslimanov in Afričanov, pogosto samskih ljudi, ki v Evropo prihajajo z namenom, da si zagotovijo azil.
Mnogokrat ti ob stiku z domačinkami izrekajo zastrašujoče pripombe, izvajajo nespodobne geste in spolno motivirana dejanja, ki so v popolnem nasprotju z našo evropsko civilizacijo. To se nanaša tako na verbalno kot na neverbalno obnašanje, kot tudi na neprimerne fizične stike, kamor se uvrščata zavestno in nezavedno spolno nadlegovanje.
Mnoge žrtve molčijo
Na žalost je še vedno veliko žrtev, ki si ne upajo stopiti v ospredje in povedati, kaj se jim je zgodilo. Včasih tudi zato, ker so ljudje mnogokrat prezgodaj moralno napačno obsojeni s strani okolja, in sicer se žrtve obsodi, da so za vse krive same zaradi načina oblačenja ali obnašanja. Nekatere žrtve se tudi bojijo, da bodo obtožene rasizma. Ravno zato pa ni nič čudnega, da se dejansko število žrtev in uradno število žrtev precej razlikujeta.
Z najnovejšo kampanjo želijo ženske in dekleta osveščati, da je v redu, da gredo zvečer ven oblečene v bluzo z globokim dekoltejem, mini krilo in nosijo visoke pete in da jih zaradi tega nihče ne sme označevati za vlačugo. Sporočilo aktivistk iz vrst belgijske desne stranke je jasno: nihče od migrantov nima nikakršne pravice določati pravil o oblačenju, prav tako pa nima pravice napadati in nadlegovati ženske. Ob tem pa poudarjajo, da želijo ženske obveščati o njihovih pravicah, saj so pravice žensk še zmeraj človekove pravice.
H. M.