Kdor bo dobavitelj zemeljskega plina v Evropi, zagotovo odloča o energetski odvisnosti oz. neodvisnosti Evrope, zato je nemška odločitev o gradnji drugega severnega toka in s tem popolna podreditev Evrope ruskim interesom – presenetljiva. Poleg tega pa to pomeni dodatno oslabitev vzhodnih članic EU, še posebej Ukrajine. Se torej Nemčija tajno dogovarja z Rusijo?
Ameriški diplomati so na ta vidik opozorili vlade članic EU (tudi slovensko), pri čemer so vzhodne države EU reagirale, medtem ko je Slovenija molčala. Gre seveda za izjemno pomembno temo za prihodnost celotne Evrope. In kaj so diplomati zapisali oz. na kaj so opozarjali vlade držav članic?
- Zaskrbljenost nad nevarnostjo, ki jo drugi severni tok predstavlja za Ukrajino
Američani so zaskrbljeni nad ruskimi prizadevanji, da razširi plinovod po severnem toku, in nad nevarnostjo, ki jo ta širitev lahko predstavlja za Ukrajino in države srednje Evrope. Drugi severni tok bi Ukrajino prikrajšal kar za 2 milijardi dolarjev tranzitnih prihodkov, s tem pa bi ta država postala še dodatno odvisna od pomoči evropskih finančnih institucij. Ukrajina bi imela s pojavom severnega toka veliko slabše pogajalske možnosti za dogovarjanje o ceni plina z Rusijo.
- Drugi severni tok bi okrepil rusko politično moč nad Evropo
Razširitev severnega toka bi utrdila evropsko odvisnost od ruskega plina in bi okrepila rusko politično moč nad Evropo še za nadaljna desetletja. S preusmeritvijo in morebitnim povečanjem dobave plina iz Rusije v vzhodno Evropo tvega drugi severni tok izključitev trga alternativnih ponudnikov zemeljskega plina v tej regiji in spodkopava vse razširjene projekte, ki smo jih skupaj ustvarili.
- Drugi severni tok je v nasprotju s cilji EU
Marca je Evropski svet potrdil okvirno strategijo energetske unije. Prve dimenzije strategije so: energetska varnost, solidarnost in zaupanje. Širjenje severnega toka bi neposredno nasprotovalo tej zavezi.
Zato ameriški diplomati v svojem zapisu priporočajo naslednje ukrepe:
- Nujno je javno opozarjanje na problem
Pozivajo k opozarjanju na pomisleke o severnem toku – tako javno kot privatno z Evropsko komisijo v Bruslju. Zahtevajte nadzor nad tem, da bo projekt ustrezal regulatornim kriterijem Evropske unije ter bo sledil ciljem o energetski varnosti. Gradnja drugega toka se ne sme začeti, dokler Evropska komisija s pregledom tega ne zagotovi.
- Nujen skupen nastop držav proti drugemu toku
Priporočajo, da se članice EU združijo in skupno nastopijo v Bruslju, na primer s skupnim pismom Junckerju, kjer bi podpisani predsedniki vlad zahtevali, da komisija izvede temeljit pregled nad projektom. Vse države pozivajo, naj še naprej sodelujejo s sosednjimi državami in Brusljem v glavnih projektih z zemeljskim plinom. Kot primere navajajo sodelovanje med Hrvaško in Madžarsko, Grčijo in Bolgarijo ter Finsko in Estonijo.
- Pritožbe ne le Bruslju, tudi nacionalnim vladam
Spodbujajo države srednje in vzhodne Evrope, da svoje zadržke delijo neposredno z vladami Nemčije, Avstrije, Francije, Nizozemske in Velike Britanije. Te naj potem pozovejo svoja podjetja, da ustavijo projekt, dokler komisija ne pregleda projekta in njegovih vplivov na komercialo, okolje, konkurenco in energetsko varnost.
- Njihov namen ni izločitev ruskega plina iz Evrope
V svojem zapisu ameriški diplomati še poudarjajo, da njihov namen ni izločitev ruskega zemeljskega plina iz Evrope. A drugi severni tok bi spodkopal politike EU, ki zagotavljajo konkurenco in transparentnost v močnem energetskem trgu Evropske unije. Temu problemu se je potrebno zoperstaviti skupaj in tako zagotoviti, da bo energija v Evropi pomenila varnost, ekonomsko rast, okoljsko transparentnost in politično kohezijo – in ne vir delitev.
M. G.