Kaj lahko zasenči pogovore o vlogi EU v Siriji in na Bližnjem vzhodu?

Sirski vladni borci. (Foto: STA)

V razpravi o zunanjepolitičnih obetih lahko vodje diplomacij, med njimi tudi slovenski minister Karl Erjavec, v Bruslju odprejo katero koli vprašanje, tako da ni mogoče izključiti, da bo kaj drugega zasenčilo Sirijo in Bližnji vzhod.

V razpravi o Siriji se bodo ministri osredotočili na pripravo evropske strategije v primeru popolnega premirja v državi, medtem ko se po svetu stopnjujejo mednarodna prizadevanja za končanje vojne. Čez  teden dni bo na pobudo Rusije konferenca v kazahstanski Astani. 8. februarja bo pod okriljem Združenih narodov konferenca v Ženevi. V začetku aprila pa naj bi bila v Bruslju še konferenca v organizaciji EU.

Sirska opozicija podpira načrtovana mirovna pogajanja s sirskim režimom, ki bodo 23. januarja v kazahstanski prestolnici. Nad mirovnimi pogajanji bosta bdeli Rusija in Turčija. Visoki pogajalski odbor, ki združuje glavne opozicijske in uporniške sile v Siriji, je  izrazil upanje, da bo na sestanku vzpostavljeno zaupanje z izpolnitvijo resolucije Varnostnega sveta ZN o končanju obleganja mest, dostavi humanitarne pomoči in izpustitvi pridržanih. V odboru cenijo trud, s katerim želijo zagotoviti uspešnost v Astani. Taka pogajanja predstavljajo korak k političnim pogovorom v Ženevi prihodnji mesec. Čeprav Rusija in Turčija podpirata nasprotni strani, jima je v preteklih tednih uspelo vzpostaviti vsedržavno prekinitev ognja v Siriji, ki naj bi bila temelj za pogajanja v Astani.

Zunanji ministri EU se bodo v Bruslju osredotočili na vlogo unije v Siriji v primeru popolnega premirja ter na možnost vnovičnega zagona bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Prvi letošnji sestanek v novi zgradbi Evropa bodo začeli z izmenjavo mnenj o obetih v prvi polovici leta. V razpravi o Siriji se bodo ministri osredotočili na pripravo evropske strategije v primeru popolnega premirja v državi, medtem ko se po svetu stopnjujejo mednarodna prizadevanja za končanje vojne.

EU je, kot poroča STA, trenutno osredotočena na pogovore z različnimi državami, tudi Iranom, Savdsko Arabijo, Turčijo in Rusijo, kako si predstavljajo prihodnji politični sistem Sirije. Glavni razlog za dosedanji neuspeh je dejstvo, da mednarodnim igralcem ni uspelo uskladiti interesov. Za Evropsko unijo je za politični sistem Sirije ključno, da je vanj vključena opozicija in iz njega izključen sedanji predsednik Bašar al Asad. Razprava o Bližnjem vzhodu bo temeljila na sklepih mednarodne konference v Parizu, ki se je niso udeležili predstavniki Izraela in Palestine. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je konferenco označil za nesmiselno. Udeleženci konference so s skupno izjavo potrdili, da je načelo dveh držav edina rešitev za trajni mir na Bližnjem vzhodu. Za kakršen koli premik je nujna podpora ZDA, a stališče nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa še ni jasno.

Trump, ki bo 20. januarja prisegel na položaj kot 45. predsednik ZDA, bo s prevzemom vlade postal tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Pooblastil za vojne napovedi tujim državam nima, pa tudi napotitev vojakov na tuje, daljšo od 60 dni, mu mora potrditi kongres. Številni predsedniki so se tem ustavnim omejitvam v preteklosti izognili, pravniki pa se še danes prepirajo, ali so pri tem storili kaj narobe.

Branka Jurhar