Velika Britanija bo v sredo dobila novo premierko – konservativko Thereso May. Tako bo prvič po obdobju vladavine Margaret Thatcher krmilo države prevzela ženska. Se bo tudi nje oprijel vzdevek železna lady?
Konservativka Margaret Thatcher je v Veliki Britaniji vladala med letoma 1979 in 1990. V tem obdobju je zlomila moč sindikatov, zlasti rudarskih, uvedla obsežne prostotržne reforme in leta 1982 premagala Argentino v Falklandski vojni. Njena politike je dobila ime thatcherizem, nje pa se je zaradi trde roke in neomajne politike oprijel vzdevek železna lady.
Bo podoben pečat kot Thatcherjeva Otoku vtisnila tudi Theresa May? Čeprav je britanski časnik Independent Mayjevo pred tremi leti že razglasil za “železno lady na čakanju”, tudi zaradi zunanje podobnosti med njima, je med njo in Thatcherjevo kar precej razlik.
Mayjeva po igri naključij na vrhu
Razlika je že v načinu pohoda na oblast – medtem ko je Thatcherjeva na čelu konservativcev leta 1975 prišla zlasti z doslednim zagovarjanjem nujnosti uvedbe ekonomskih reform, se je Mayjeva na čelu konservativcev znašla skoraj po naključju oziroma zaradi referenduma o izstopu Velike Britanije iz EU.
Ko je po porazu na referendumu David Cameron napovedal odstop, se je v konservativni stranki začel notranji boj za položaj novega premierja. Najprej je bil največji favorit za novega premierja nekdanji londonski župan Boris Johnson, eden od voditeljev kampanje za izstop Velike Britanje iz EU. Toda ostal je praznih rok.
Tudi drugi močni kandidat za premierja Michael Gove, pravosodni minister in prav tako kot Johnson zagovornik brexita, je bil prešibak v notranjih bojih. Na koncu sta ostali kandidatki za vrh stranke in s tem tudi vlade dve ženski – notranja ministrica Mayjeva in ministrica za energetiko Andrea Leadsom.
Medtem ko je Leadsomova zagovornica brexita, je Mayjeva pred referendumom tako kot Cameron podpirala obstanek Velike Britanije v EU. Simpatije zagovornikov brexita so bile tako na strani Leadsomove, toda na koncu je tudi Leadsomova odstopila od kandidature in s tem Mayjevi na stežaj odprla vrata. V ponedeljek je tako Mayjeva postala predsednica konservativne stranke, v sredo pa bo postala premierka.
Zagovornica EU, ki bo Veliko Britanijo popeljala iz nje
59-letna Mayjeva kljub osebnemu stališču, ki je bilo nenaklonjeno izstopu iz EU, zdaj pravi, da “brexit pomeni brexit” in da ne bo nobenih poskusov, da bi Velika Britanija kljub izidu referenduma ostala v EU.
Življenjepis
Theresa May se je rodila 1. oktobra 1956 v mestu južnoangleškem mestu Eastbourne. Njen dekliški priimek je Brasier, njen zdaj že pokojni oče Hubert Brasier je bil vikar, torej anglikanski duhovnik. Med študijem na Oxfordu, kjer je diplomirala iz geografije, je spoznala svojega moža Philipa Mayja. V britanski parlament je bila prvič izvoljena leta 1997. Leta 2003 je postala generalna sekretarka konservativne stranke, od leta 2010 pa je bila notranja ministrica v obeh Cameronovih vladah. Njeni sodelavci jo opisujejo kot zelo delavno in disciplinirano.
Aleš Žužek