Štirje kandidati ameriških demokratov za predsednika stranke

Ameriški demokrati Foto: STA

Kandidaturo za predsednika Nacionalnega odbora demokratske stranke je naznanil že četrti kandidat za ta položaj, in sicer minister za delo ZDA, Tom Perez. Demokrati iščejo pot v prihodnost, republikanci  s tem nimajo težav.  Nacionalni odbor stranke bo prevzela nečakinja Mitta Romneyja.

Za  vodenje stranke se potegujejo še: prvi izvoljeni musliman v zvezni kongres, Keith Ellison iz Minnesote, vodja stranke v Južni Karolini, Jaime Harrison, in šef stranke v New Hampshiru, Ray Buckley. Senatorja Bernard Sanders iz Vermonta in prihodnji vodja manjšine Newyorčan Charles Schumer podpirata največjega favorita za predsednika Toma Pereza.

Perez velja med štirimi kandidati za predsednika ameriških demokratov za alternativo preostremu zasuku v levo po meri Bele hiše.

Izbira naslednika floridske kongresnice Debbie Wasserman Schultz, ki je zapustila položaj po Wikileaksovi objavi informacije, da vodstvo demokratske stranke bolj podpira predsedniško kandidaturo Hillary Clinton kot  Sandersovo, sproža razprave o prihodnji usmeritvi stranke. Clintonova donatorjem razlaga, kam so šli njihovi milijoni, stranka pa se odloča o tem, ali bo vztrajala pri osredotočanju na glasove manjšin in žensk ali pa bo poskusila ponovno pridobiti tudi bele moške iz delavskega razreda. Ti so se preselili k Donaldu Trumpu, ki je zmagal na predsedniških volitvah 8. novembra, vendar zadeva ni tako enostavna. Zmagal je zaradi elektorskega sistema, Clintonova  si je nabrala skoraj tri milijone glasov volivcev več od njega. Izgubila je za manj kot 100.000 glasov v Michiganu, Pensilvaniji in Wisconsinu, torej za en velik nogometni stadion.

Podpredsednik ZDA Joseph Biden je med tistimi, ki so prepričani, da bi se bilo treba bolj posvetiti belcem delavskega razreda, ki so bili vedno zanesljiva demokratska baza v ključnih državah srednjega zahoda in vzhoda ZDA. Tudi minister za kmetijstvo in nekdanji guverner Lowe Tom Vilsack poudarja, da stranka potrebuje te ljudi. Clintonova se je večinoma posvetila nabiranju glasov v velikih mestnih območjih in jih večinoma tudi dobila, a  je zanemarila podeželje. Ameriško podeželje predstavlja 15 odstotkov volilnega telesa, torej približno toliko, kot je temnopoltih ali latinsko-ameriških volivcev. Vilsack je prepričan, da bo morala stranka v nasprotnem primeru še desetletja čakati, da se populacijski trendi obrnejo povsem na njihovo stran.

Drugi del stranke pa meni, da je ta trend že na njihovi strani in da ni treba ničesar spreminjati. To ni več Amerika 80. ali 90. let prejšnjega stoletja, kar med drugim dokazuje tudi to, da so bili izidi predsedniških volitev v doslej varnih republikanskih trdnjavah, kot so Arizona, Teksas in Georgia, presenetljivo tesni. Nekdanji svetovalec predsednika Baracka Obame, Dan Pfeiffer, je prepričan, da tega, kar je uspelo Trumpu, republikanska stranka ne bo mogla več ponoviti. Demokrati so s tem prepričanjem šli tudi na tokratne volitve, vendar se je pokazalo, da beli volivci še vedno niso povsem odpisani. Če demokrati ne bodo posvetili več pozornosti volivcem, ki jim jih je speljal Trump, bodo čez dve leti na kongresnih volitvah verjetno spet poraženi.

Republikanci, ki so jim analitiki pred volitvami napovedovali razpad, si s prihodnostjo še ne belijo glave.

Trumpu je Bela hiša zagotovljena, ima zanesljivo večino v predstavniškem domu in večino v senatu zveznega kongresa, republikanci obvladujejo večino guvernerskih položajev po ZDA in večino državnih kongresov. Stranko bo od prihodnjega leta naprej vodila šefica republikancev Michigana Ronna Romney McDaniel, za kar se je odločil Trump. Nasledila bo Reinca Priebusa, ki se januarja seli v Belo hišo kot šef Trumpovega kabineta. Priebus je bil tudi tisti, ki jo je predlagal Trumpu.

B. J., STA