Blackburn je 150 tisoč glavo mesto v Severozahodni Angliji. V mestu je kar 52 mošej, 90 odstotkov učencev v šolah pa predstavljajo muslimani. Angleži se iz mesta izseljujejo, tisti, ki ostajajo, živijo v nekakšnem socialno izključenem getu belega delavskega razreda.
Blackburn je bil v času industrijske revolucije središče britanske tekstilne industrije. Toda časi gospodarskega razcveta so sredi 20. stoletja minili in mesto je začelo gospodarsko nazadovati. V tem obdobju so se v Blackburn začeli množično priseljevati Pakistanci in Indijci oziroma indijski muslimani.
Angleži se izseljujejo iz mesta
Po podatkih iz leta 2011 predstavljajo muslimani 27 odstotkov prebivalstva v mestu, danes je verjetno njihov delež še večji. Po Londonu ima Blackburn največje število muslimanov na prebivalca v Veliki Britaniji. Še pred 15 leti je bilo v šolah v mestu 95 odstotkov učencev belih, zdaj pa muslimani predstavljajo kar 90 odstotkov vseh učencev, piše nemški časnik Die Welt.
Razloga za to sta dva: množično izseljevanje Angležev in pravica do svobodne izbire šole, kar pomeni, da številni beli starši svoje otroke prepisujejo v šole zunaj mesta. Veliko belcev se je preselilo v bližnji Mill Hill, ki je od središča Blackburna oddaljen nekaj minut vožnje z avtomobilom. Tukaj je stopnja nezaposlenosti in revščine večja kot v skupnosti indijskih muslimanov (tako imenovani Deobandiji – pripadniki stroge veje sunitskega islama), ki imajo največjo gospodarsko moč v Blackburnu.
Geto belega delavskega razreda
Mill Hill je postalo getoizirano mesto belega delavskega razreda, na katerega so politične stranke popolnoma pozabile. Tudi nova britanska premierka Theresa May je morala v svojem uvodnem govoru priznati, da imajo mladi pripadniki belega delavskega razreda najmanj možnosti, da se prebijejo na univerze.
Včasih so bili politični predstavniki delavskega razreda laburisti, toda temu ni več tako. “Laburisti se zanimajo samo za priseljence, na belopolte Angleže so popolnoma pozabili,” so očitki, ki se pogosto pojavljajo v javnosti. Dejstvo je, da so muslimanski priseljenci postali pomembna volilna baza za laburiste. Politika zato muslimanom pušča proste roke, da v svojih skupnostih stvari “urejajo po svoje”.
Spolno zlorabljanje belih deklet
Takšna nojevska politika laburstov je pripeljala do škandalov, kot se je zgodil v mestu Rotherham, kjer so tolpe pakistanskih muslimanov dolga leta spolno zlorabljale na stotine belih deklet in deklic. Za Blackburn sicer za razliko do Rotherhama, Lutona in Bradforda, treh angleških mest s podobnim deležem muslimanov, ni podatkov o kakšni občutni mladostniški kriminaliteti in islamskem ekstremizmu.
Toda dejstvo je, da v Blakcburnu obstaja popolna ločitev med muslimani in nemuslimani. Skupnosti v mestu sicer živijo druga ob drugi, toda njihovi življenjski slogi so popolnoma različni. Večina muslimank v Blackburnu je zakritih, muslimanski otroci po šoli vsak dan odhajajo še na dvourni verouk v verske šole. Muslimani tudi ne dovolijo politiki ali policiji, da bi se vtikala v njihova življenja.
Pakistanci vozijo taksije, indijski muslimani vodijo podjetja
Obstajajo tudi ločitve znotraj muslimanske skupnosti v Blackburnu. Ekonomske škarje in platno v muslimanski skupnosti imajo namreč v rokah deobandijski indijski muslimani. V lasti imajo podjetja, sedijo v upravah in nadzornih svetih skladov v regiji. Na drugi strani imajo pakistanski muslimani slabši socialni in gospodarski položaj – številni so na primer vozniki taksijev.
Številni Britanci z vse večjim nelagodjem gledajo na vse večji delež in vpliv muslimanov v Veliki Britaniji. Prav nezadovoljstvo nad politiko priseljevanja je bil eden od glavnih razlogov, da so se Britanci (zlasti Angleži) na nedavnem referendumu odločili za izstop iz EU. V času volilne kampanje je bilo sicer v ospredju nezadovoljstvo nad novejšim priseljevanjem ljudi iz vzhodnih članic EU (Poljaki, Romuni …), toda v ozadju je bilo tudi nekaj desetletij staro nelagodje zaradi množičnega priseljevanja iz Pakistana, Indije in Bangladeša.
A. Ž.