Nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja dr. Damjan Žugelj je na Novinarsko častno razsodišče podal pritožbo zoper portal Necenzurirano.si in njegove avtorje zaradi večkratnih in sistematičnih kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije v objavah, ki se nanašajo nanj osebno in na Urad za preprečevanje pranja denarja v času, ko je bil njegov predstojnik. Njihovo poročanje označuje kot zavajajoče in netočno.
Pritožba se po navedbah Damjana Žuglja nanaša predvsem na članek z dne 6. 10. 2026 z naslovom “Prva zmaga Žugljevih tarč: izvedo lahko, kdo je vohljal za bančnimi računi”, prav tako pa tudi na dolgoletni vzorec poročanja portala, v katerem se njegova domnevna krivda kljub neobstoju pravnomočne obsodbe predstavlja kot že ugotovljeno dejstvo.
Žugelj je v članku zaznal kršitev 18. člena Kodeksa: “Novinar(-ji) (ne) upošteva(-jo), da nihče ni kriv, dokler to ni ugotovljeno z odločitvijo pristojnega organa. Kadar odločitev ni dokončna ali pravnomočna, mora novinar na to opozoriti,” je izpostavil in pojasnil, da se v članku skozi celotno besedilo, že v naslovu in podnapisih, uporabljajo formulacije, ki predpostavljajo, da je kriv in da so bila dejanja nezakonita, kar pa ni dokazano. Med njimi so izrazi, kot so “Žugljevih tarč”, “nezakonito pridobival bančne podatke”, “afera slovenski Watergate, ki velja za eno največjih zlorab v zgodovini slovenskih institucij”, “Žugljevi uslužbenci brskali po računih” in “vohljal za bančnimi računi”. Žugelj opozarja, da še ni bil pravnomočno obsojen. “Zoper mene poteka sodna preiskava, a kljub temu članek predstavlja mojo krivdo in nezakonitost ravnanja kot že ugotovljeno dejstvo, brez ustreznega opozorila, da gre za sum oziroma da odločitev sodišča še ni pravnomočna. To je neposredna kršitev domneve nedolžnosti,” je jasen.
Zaznal je tudi kršitev 1. in 5. člena Kodeksa, ki govorita o preverjanju točnosti informacij in opozarjanju, kadar gre za nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja. Po Žugljevih besedah tega v prispevku ni, v članku pa “se naklepno zavaja”. “Članek povezuje odločbo Ustavnega sodišča RS (U-I-331/22) z ‘Žugljevimi tarčami’ in mojim mandatom, kot da bi bila odločba neposredna posledica oziroma potrditev nezakonitosti mojih ravnanj,” je opozoril in dodal, da je Ustavno sodišče presojalo določbe zakona (ZPPDFT-2), ki so začele veljati 5. aprila 2022, sam pa je bil z mesta predstojnika razrešen 1. junija 2022. Poudarja, da se odločba ne nanaša na konkretne postopke, ki bi jih vodil sam, Ustavno sodišče pa v njej ne ugotavlja nezakonitosti njegovih ravnanj. “Del pobude, ki se je nanašal na samo analizo, je Ustavno sodišče celo zavrglo. Portal kljub temu naslov in vsebino oblikuje tako, da ustvarja vtis, da gre za ‘prvo zmago’ zoper mene osebno in da je odločba potrditev moje krivde,” izpostavlja in dodaja, da je to zavajajoče in netočno. Kot pravi, se je zgodilo ravno nasprotno in je bilo “s tem potrjeno, da so bili moji postopki zakoniti”. “Tega pa ne more več izpodbijati nobena institucija,” še pravi.
Razlika med preverjenimi dejstvi in mnenjem avtorjev ni jasno razvidna
Ker se pri hudih obtožbah predvideva pridobitev odziva, je zaznal tudi kršitev 3. člena Kodeksa. Nihče ga namreč ni povprašal za odziv, prav tako v prispevku niso navedli, da so ga poskušali kontaktirati. Ker uporaba izrazov, kot so “Žugljeve tarče”, “vohljal”, “slovenski Watergate” in podobno, presega nevtralno poročanje ter prehaja v osebno žaljivo in komentatorsko kvalifikacijo, je zaznal tudi kršitev 2. in 15. člena Kodeksa, ki predvidevata izogibanje osebno žaljivemu predstavljanju in ločitev informacije od komentarja.
Po besedah nekdanjega direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD) portal že več let sistematično in namerno oziroma naklepno krši Kodeks. Enak način poročanja se pojavlja v več člankih, celo pred začetkom same preiskave. Predstavlja se ga kot že krivega, uporabljajo se formulacije, ki predpostavljajo ugotovljeno nezakonitost, in povezujejo se dogodki, ki z njim nimajo neposredne zveze. Kontinuirano ravnanje po njegovih besedah kaže, da ne gre zgolj za posamično napako, temveč za vzorec, ki krši temeljna načela Kodeksa (zlasti 1., 2., 3., 5., 15. in 18. člen) in škodi ugledu novinarskega poklica. “Sistematičnost kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije se torej kaže v tem, da portal že od leta 2022 dalje v številnih člankih sistematično in kontinuirano krši temeljna načela Kodeksa, zlasti 18. člen (domneva nedolžnosti), 1. in 5. člen (točnost informacij in opozorilo na nepotrjene navedbe), 2. in 15. člen (izogibanje osebno žaljivemu predstavljanju ter ločitev informacije od komentarja) ter 3. člen (pridobitev odziva pri hudih obtožbah).”
Takšno ravnanje resno posega v njegovo čast, dobro ime ter ustavno zagotovljeno domnevo nedolžnosti
Nato je v pritožbi nanizal več primerov člankov, ki prav tako kažejo na ponavljajoči se vzorec. V vseh člankih je po njegovih navedbah zaznati sistematičen pristop k diskreditaciji (predstavitev domnevne krivde kot gotovosti, dosledna uporaba izrazov, kot je “vohljal”, mešanje informacij in komentarja …). Poudarja, da takšno sistematično ravnanje krši temeljna etična načela Kodeksa novinarjev Slovenije, škodi ugledu novinarskega poklica in resno posega v njegovo čast, dobro ime ter ustavno zagotovljeno domnevo nedolžnosti.
“Naj poudarim, do zdaj mi nobena krivda ni bila dokazana, še manj pravnomočno. In to za nič od navedenega,” izpostavlja in Novinarsko častno razsodišče naproša, naj preveri članek z dne 6. 10. 2026, preuči širši vzorec poročanja portala o njem in UPPD v obdobju 2022–2026, ugotovi, ali gre za kršitev domneve nedolžnosti, zavajajoče povezovanje dejstev in osebno žaljivo predstavljanje, ter sprejme ustrezno odločitev in po potrebi poda priporočila uredništvu.
A. H.