Premier Janez Janša je napovedal, da bi lahko podprli predlog Svobode za spremembe pri dohodnini, če bi ga ustrezno dopolnili. Podpira tudi davčno sidro za katerega bi bila potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.
Morebitni dogovor o davčni razbremenitvi dela bi po njegovem mnenju lahko odprl pot tudi do širšega političnega soglasja o uvedbi t. i. davčnega sidra v ustavo, s katerim bi omejili delež bruto domačega proizvoda (BDP), ki ga država namenja za javno porabo.
“Ne bomo se prepirali o tem, kdo je predlagatelj,” je Janša dejal na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham), ki je potekal v Ljubljani. Ob tem je spomnil, da spremembe predlaga stranka, ki je v prejšnjem mandatu odpravila že sprejete razbremenitve dohodnine. A kljub temu bi predlog lahko koalicija podprla oziroma dopolnila.
[Poslovni zajtrk Ameriške gospodarske zbornice @AmChamSlovenia ]
Razvojni zakon prinaša ukrepe za izboljšanje poslovnega in davčnega okolja, razbremenitev gospodarstva, spodbujanje inovacij ter večjo blaginjo ljudi.
Referendum bo pomemben tudi iz vidika dolgoročne razvojne usmeritve države in zaupanja potencialnih tujih vlagateljev, ki iščejo stabilno in predvidljivo okolje.
Znašli smo se v administrativnem oziroma birokratskem močvirju, ki ga ni mogoče očistiti čez noč.
V Sloveniji moramo ustvariti okolje, v katerem bodo najboljši domači strokovnjaki želeli ostati, hkrati pa bo privlačno tudi za strokovnjake iz tujine.
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 14, 2026
Za stabilno davčno okolje
Kot je povedal Janša, obstaja možnost, da bi spremembe uzakonili s širšo podporo. Konkretnih davčnih stopenj premier sicer še ni predstavil. Pojasnil pa je, da je strateški svet za gospodarstvo pripravil nekatere predloge, ki jih bo treba še uskladiti, tudi znotraj koalicije. Premier je ob tem opozoril, da so v Sloveniji bolj obremenjeni predvsem boljši rezultati dela, zato se zavzema za uvedbo socialne oziroma razvojne kapice, predvidene v interventnem zakonu, o katerem bomo odločali na zakonodajnem referendumu.
Glede tega je ključnega pomena, pravi, da se javnosti pojasni kaj kapica pomeni in kakšne posledice bi imela. Če za takšne spremembe ne bo zadostne podpore, se bo po njegovih besedah nadaljevala praksa, v kateri ena vlada davčne stopnje zvišuje, druga pa jih znižuje. Takšno nihanje po njegovem onemogoča stabilno in predvidljivo davčno okolje. Eden od načinov za zagotovitev večje stabilnosti bi bila ustavna opredelitev deleža BDP, ki ga država lahko nameni za svoje delovanje oziroma pobere gospodarstvu in davkoplačevalcem. Za takšno davčno sidro bi bila potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.
Janša je izpostavil, da do ustavne spremembe ni mogoče priti čez noč, vendar bi dogovor o razbremenitvi dela lahko predstavljal prvi korak. “Če nam uspe glede razbremenitve dela, ki bo deležna širše podpore, je to lahko naslednji korak,” je dejal.
Kolikšen delež BDP bi bilo smiselno določiti kot zgornjo mejo, bi bilo treba še preučiti. Po Janševem mnenju so lahko javni izdatki na sedanji ravni, ki jo ocenjuje kot že zelo visoko, vendar pa je nujno omejiti njihovo nadaljnjo rast. Opozoril je, da se je delež javne porabe v BDP v zadnjih letih vsako leto povečal za dve odstotni točki oziroma za približno 1,5 milijarde evrov.
Premier je kot enega od razlogov, da Slovenija po letu 2008 razvojno relativno zaostaja za državami, s katerimi je skupaj vstopila v Evropsko unijo, navedel pomanjkanje ambicioznosti. “Ambicija je obstala in od takrat naprej je šlo vse navzdol,” je dejal ter ocenil, da so začele prevladovati vrednote, ki ne spodbujajo razvoja.
Ta vprašanja bodo po njegovih besedah pomembna tudi pri odločanju na referendumu o interventnem zakonu. V ospredju bo po njegovem mnenju izbira med pristopom, ki temelji na zavisti in nasprotovanju nagrajevanju uspešnejših, ter meritokracijo, ki spodbuja napredek in konkurenčnost.
A. S., STA