Evropska unija se pri številnih strateških vprašanjih sooča s potrebo po prilagoditvi dosedanjih politik, je po zasedanju Evropskega sveta poudaril predsednik vlade Janez Janša. Pri tem bodo po njegovih besedah ključni ukrepi za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva, zagotavljanje cenovno dostopne energije, krepitev strateške avtonomije, nadaljevanje širitve EU ter učinkovitejše reševanje migracijskih izzivov.
»Doslej je v glavnem veljalo, da se Evropski svet težko ukvarja z več kot eno nosilno temo. Tokrat jih je bilo več, strateška razprava pa je bila poglobljena najmanj pri treh temah,« je dejal predsednik vlade Janez Janša. Glavne ugotovitve je povzel na omrežju X; začel je s cenami energije. Nižje cene energije bodo po njegovih besedah prispevale k večji konkurenčnosti Evrope in evropske industrije: »Lahko bi bili sicer že tam, EU bi bila lahko danes energetsko neodvisna, če ob forsiranju zelenega prehoda ne bi izključili jedrske energije in če bi poleg severnega zgradili tudi Južni tok v Kaspijski bazen. A težko je priznati pretekle napake. Kljub temu se najkasneje v letu dni obeta začetek resne revizije evropske politike trgovanja z emisijskimi kuponi CO₂.«
Energetski prehod mora biti usklajen z dejanskimi možnostmi zagotavljanja novih energetskih virov, jedrska energija pa bi bo njegovih besedah morala imeti bistveno pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju zanesljive in cenovno dostopne oskrbe z električno energijo, so v sporočilu za javnost navedli v vladnem uradu za komuniciranje. »Danes imamo situacijo, ko je kilovatna ura elektrike na Kitajskem osem centov, v Združenih državah Amerike 18, v Evropi pa med 28 in 32 centi. Dokler se to ne izenači, zelo težko govorimo o tem, da bo Evropa z nekimi vlaganji dosegla konkurenčnost,« je opozoril predsednik vlade.
Ob tem je izpostavil temeljno spoznanje, do katerega po njegovih besedah danes prihaja Evropa: »Preden govoriš o tem, da boš stare energetske vire opustil, moraš zagotoviti, da boš dobil nove.«
Za nami sta dva intenzivna dneva @EUCouncil:
📍Konkurenčnost, pa tudi blaginja Evrope je zelo odvisna od dostopnih cen energije: Bolj ali manj vsi vemo, kam je treba iti, da bodo cene energije nižje in da bo to prispevalo k večji konkurenčnosti Evrope in evropske industrije. Lahko bi bili sicer že tam, EU bi bila lahko danes energetsko neodvisna, če ob forsiranju zelenega prehoda ne bi izključili jedrske energije in če bi poleg severnega zgradili tudi Južni tok v Kaspijski bazen. A težko je priznati pretekle napake. Kljub temu se najkasneje v letu dni obeta začetek resne revizije evropske politike trgovanja z emisijskimi kuponi CO₂.
📍 Med državami članicami se krepi zavedanje, da dosedanja evropska migracijska politika potrebuje spremembe. V skupini držav, ki terja dosledno varovanje zunanjih meja in enostavno repatriacijo ilegalnih migrantov nas je že preko 20.
📍 Širitev Evropske unije je strateški ofenzivni odgovor na geopolitične izzive. Z veliko zamudo, a končno spet prioriteta.
📍 Razmere v Ukrajini so najresnejše od začetka agresije pred več kot štirimi leti. Do miru oziroma do prekinitve ognja, ki je prva stopnica na poti do miru, lahko očitno pridemo le takrat, ko bo Ukrajina močnejša, Rusija pa šibkejša.
📍 Večletni finančni okvir EU: Skupina držav prijateljic kohezije, katere članica je tudi Slovenija, ostaja enotna in močna tudi po opravljenih razpravah. Slovenija bo v nadaljnjih pogajanjih zagovarjala zadostna sredstva za kohezijske politike, za hitrejši in uravnotežen razvoj Evropske unije ter skupno kmetijsko politiko, ki v zaostrenih razmerah dobiva dodatno strateško dimenzijo.
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 17, 2026
Spremembe migracijske politike
»Med državami članicami se krepi zavedanje, da dosedanja evropska migracijska politika potrebuje spremembe. V skupini držav, ki terja dosledno varovanje zunanjih meja in enostavno repatriacijo ilegalnih migrantov nas je že preko 20,« je premier zapisal o aktualnem vprašanju migrantske politike.
O migracijah je potekala ena najdaljših razprav. »Vseh 27 držav se je nekako, nekatere s težko muko, sprijaznilo z dejstvom, da tako, kot je šlo doslej, v prihodnje ne bo šlo,« je dejal Janša. Pozdravil je napredek pri zmanjševanju nezakonitih prehodov zunanjih meja Evropske unije, vendar opozoril, da rezultati niso povsod enaki. Posebej je izpostavil zahodnobalkansko migracijsko pot, kjer napredek ni primerljiv s tistim v Sredozemlju. Predstavljenih je bilo več konkretnih predlogov, o katerih obstaja široko soglasje. Zaradi časovnih omejitev voditelji niso sprejeli posebnih zaključkov, vendar bodo migracije zelo verjetno ena osrednjih tem decembrskega zasedanja Evropskega sveta.
»Podobna razmišljanja, kot jih ima Slovenija, deli vsaj 22 držav, tudi glede poimenovanja problema, ne samo glede ocene stanja in tega, kako naprej,« je poudaril predsednik vlade.
Širitev EU je strateški odgovor na geopolitične izzive
O širitvi Evropske unije pravi, da je to strateški ofenzivni odgovor na geopolitične izzive: »Z veliko zamudo, a končno spet prioriteta.« Po njegovih besedah bi lahko EU z odločnejšo širitveno politiko v preteklem desetletju preprečila nekatere težave, s katerimi se sooča danes. Posebno pozornost so voditelji namenili Črni gori, ki je v pristopnem procesu najdlje. Slovenija podpira njeno članstvo v EU, premier pa je izrazil pričakovanje, da bo mogoče v prihodnjih mesecih rešiti tudi odprta vprašanja med Črno goro in Hrvaško. Slovenija lahko pri tem pomaga s svojimi izkušnjami iz pristopnega procesa. Voditelji so razpravljali tudi o evropski perspektivi Albanije, Moldavije, Severne Makedonije in drugih držav Zahodnega Balkana.
Razmere v Ukrajini so izjemno resne
Razmere v Ukrajini so po njegovih besedah najresnejše od začetka agresije pred več kot štirimi leti. »Do miru oziroma do prekinitve ognja, ki je prva stopnica na poti do miru, lahko očitno pridemo le takrat, ko bo Ukrajina močnejša, Rusija pa šibkejša.«
Vojni v Ukrajini in možnostim nadaljnje evropske pomoči je bil namenjen velik del zasedanja. Evropski voditelji so po pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim dobili podrobnejšo sliko trenutnih razmer. Po Janševih besedah je za za dosego prekinitve ognja in trajnejšega miru pomembno nadaljnje krepitev položaja Ukrajine ter zmanjševanje sposobnosti Rusije za nadaljevanje agresije. »Do miru oziroma do prekinitve ognja, ki je prva stopnica na poti do miru, lahko pridemo takrat, ko bo Ukrajina močnejša, Rusija pa šibkejša,« je dejal. Opozoril je, da Ukrajino čaka težka zima, zato je EU razpravljala tudi o dodatnih možnostih finančne pomoči. Glede zagotavljanja približno desetih milijard evrov sredstev je ocenil, da bodo ta kljub nekaterim odprtim izvedbenim vprašanjem zagotovljena.
Slovenija bo vztrajala pri pomenu kohezije
O večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034 pa je predsednik vlade zapisal: »Skupina držav prijateljic kohezije, katere članica je tudi Slovenija, ostaja enotna in močna tudi po opravljenih razpravah. Slovenija bo v nadaljnjih pogajanjih zagovarjala zadostna sredstva za kohezijske politike, za hitrejši in uravnotežen razvoj Evropske unije ter skupno kmetijsko politiko, ki v zaostrenih razmerah dobiva dodatno strateško dimenzijo.«
Po njegovih besedah je razprava nekoliko jasneje pokazala pogajalska izhodišča držav članic in področja, na katerih bo treba iskati kompromise, vendar bistvenega napredka pri usklajevanju še ni bilo. »Vseh 27 držav se je nekako, nekatere s težko muko, sprijaznilo z dejstvom, da tako, kot je šlo doslej, v prihodnje ne bo šlo,« je dejal. Posebej je opozoril, da dogovora o novih lastnih virih financiranja evropskega proračuna še ni in da ti sami po sebi ne bodo rešili ključnih razhajanj med državami članicami. Po njegovi oceni bo pred decembrskim zasedanjem Evropskega sveta verjetno potrebno še neformalno ali izredno srečanje evropskih voditeljev.
Glede konkretnih nacionalnih finančnih ovojnic je opozoril, da so pogajanja še v začetni fazi in da zato o dokončnih zneskih sredstev za posamezne države še ni mogoče govoriti.
M. Bo.