Ob obsežnih izgredih v Franciji Salvadorski predsednik opogumlja Francoze z besedami upanja; veličina njihove dežele ni izginila, temveč le čaka, da se ponovno dvigne.
Multikulturno Francijo že več tednov pretresajo nasilni protesti, ki naj bi jih sprožilo slabo stanje v šolstvu in splošni visoki življenjski stroški, kar je kmalu postalo zadnji izgovor za uničevanje in požiganje, ki je najljubša dejavnost migrantskih tolp in skrajne levice. Posebej hudo je bilo minulo soboto, 17. oktobra, ko je bila Francija priča enim najhujših nasilnih izgredov v zadnjih letih. V številnih mestih so se protesti sprevrgli v spopade s policijo, požige in plenjenje trgovin. Najhujše razdejanje pa je doživelo mesto Limoges, kjer so zamaskirani izgredniki požgali zgodovinsko mestno hišo iz 19. stoletja.
Okoli 18. ure so zamaskirani izgredniki razbili okna in vdrli v mestno hišo, ki je preživela tako prvo kot drugo svetovno vojne, ne pa tudi posledic (multi)kulturne obogatitve. Gre za zgodovinsko stavbo, zgrajeno leta 1883, njena posebnost pa je bil 43 metrov visok stolp z uro, ki je izginil v plamenih. Izgredniki so namreč po vdoru v stavbo podtaknili požar, ki se je hitro razširil na ostrešje ter povzročil sesutje strehe in zgodovinskega stolpa. Župan Limogesa Guillaume Guérin iz desnosredinske stranke Republikanci je odgovornost pripisal skrajno levičarskim aktivistom. Obenem je kritiziral vodstvo policije, saj naj bi policistom že okoli 15.30 zmanjkalo sredstev za obvladovanje izgredov.
🚨BREAKING: The historic Limoges town hall has just completely collapsed after far-left rioters set it on fire
It was built in 1876. It survived World Wars. It did not survive modern France. https://t.co/LRjxvBQ5KV
— Inevitable West (@Inevitablewest) October 17, 2026
Limoges seveda ni bil edini, ki je občutil srd in nasilje migrantov in levičarjev. V Parizu so bile številne izložbe razbite, trgovine oplenjene, vozila pa zažgana. V Marseillu so protestniki so vdrli v preddverje mestne hiše in poškodovali notranjost, v Lyonu pa so med drugim poškodovali in zažgali prostore turističnega urada. Tudi v Lillu so protestniki so razbili vrata mestne hiše in opustošili del prostorov. Samo v sobotnih izgredih je bilo aretiranih po podatkih notranjega ministrstva 2.500 izgrednikov, poškodovanih pa 1.000 policistov. Francoski predsednik Emmanuel Macron je kot po navadi obsodil nasilje in napovedal okrepitev varnosti, vendar še ni razglasil izrednih razmer. Predsednica narodne skupščine Yaël Braun-Pivet pa je napovedala parlamentarno preiskavo policijskega odziva. Dan kasneje se je v Limogesu zbralo približno 7.000 ljudi, ki so izrazili solidarnost z mestom in obsodili uničenje mestne hiše.
Množični protesti v Parizu. (Foto: STA)
Oglasil se je predsednik, ki je uredil razsuto državo
Ob dogajanju v Franciji se je oglasil tudi salvadorski predsednik Nayib Bukele, ki vodi to srednjeameriško državo od leta 2019, znan pa je predvsem v svojem učinkovitem, a brezkompromisnem obračunavanju z organiziranimi kriminalnimi tolpami. Bukele je zapisal na družbenem omrežju X, da številni tarnajo kako je s Francijo konec, da je prepozno, da bi jo rešili. Sam se s tem nikakor ne strinja: “Francija ostaja tako lepa kot vedno, celo zavidljivo lepa. Njena veličastnost ni usahnila, temveč le čaka na preporod.” Ob tem pa opominja Francoze, da njihove težave še zdaleč niso nerešljive: “Sami smo v enem letu obvladali težavo, ki je bila stokrat hujša, brez da bi imeli na razpolago vire, ki jih ima Francija. Francija bi lahko to rešila v tednu dni.”
J’ai entendu dire que la France était finie, qu’il était trop tard pour la sauver.
Mais la France est toujours aussi belle, enviable même. Sa grandeur n’a pas disparu, elle ne demande qu’à renaître.
Nous avons surmonté en un an un problème cent fois plus grave, sans avoir les moyens dont dispose la France.
La France pourrait y arriver en une semaine.
— Nayib Bukele (@nayibbukele) October 18, 2026
Bukele vsekakor ve o čem govori. Ko je leta 2019 prišel na oblast, je veljal Salvador za eno najnevarnejših držav na svetu, zaznamovano z nasiljem kriminalnih tolp, izsiljevanjem in korupcijo. Leta 2015 naj bi bilo v Salvadorju kar kar 106 umorov na 100.000 prebivalcev, leta 2018 pa približno 53. Bukele je uvedel ostre varnostne ukrepe, marca 2022 pa izredne razmere, ki so omogočile množične aretacije članov tolp in njihovih domnevnih sodelavcev.
Rezultati so bili hitro vidni. Število umorov se je z 2.398 leta 2019 zmanjšalo na samo 82 leta 2025, stopnja umorov pa je padla na 1,3 na 100.000 prebivalcev, kar pomeni več kot 97-odstotni upad glede na leto 2018. Od marca 2022 so oblasti aretirale več kot 90.000 osumljencev, Salvador pa se je tako iz države, ki so jo obvladovale nasilne tolpe, preobrazil v eno najvarnejših držav Latinske Amerike.
Žal pa Francijo bolj kot pomanjkanje virov najbrž hromi, nekaj, s čimer Bukele očitno ni imel težav: levičarska ideologija človekovih pravic, ki je bila pripeljana do te skrajnosti, da sam storilec postane žrtev – v primeru Francije seveda žrtev kolonialne preteklosti in domnevnega “rasizma”.
A. S.