Ameriško vrhovno sodišče je v ponedeljek zavrnilo prošnjo domnevnega arhitekta terorističnih napadov 11. septembra 2001 in njegovih dveh soobtožencev za ponovno uveljavitev sporazuma o priznanju krivde.
Dogovor bi glavnemu organizatorju napadov, ki so ob prelomu tisočletja pretresli svet, Halidu Šejku Mohamedu, kot tudi dvema drugima vpletenima teroristoma, Mustafi al Havsaviju in Validu bin Ataši, v zameno za priznanje sodelovanja pri napadih zagotovil, da se izognejo možnosti smrtne kazni in namesto tega preživijo življenje za zapahi. Vendar pa je sodišče možnost, da se smrtna kazen izključi, zavrnilo. S tem je ostala v veljavi odločitev zveznega prizivnega sodišča, ki je potrdilo, da je imel nekdanji ameriški obrambni minister Lloyd Austin pravico razveljaviti sporazume o priznanju krivde. Vrhovno sodišče svoje odločitve ni podrobneje obrazložilo, kar je pri zavrnitvah zahtev za obravnavo primerov običajna praksa. Odločitev sicer ne pomeni, da so vrhovni sodniki nujno pritrdili vsem pravnim argumentom nižjega sodišča. Sojenje naj bi se začelo leta 2028.
Sporazum bi teroristom omogočil, da se izognejo smrtni kazni
Trije obtoženci so julija 2024 z vojaškimi tožilci sklenili sporazume, po katerih bi priznali krivdo za sodelovanje pri terorističnih napadih 11. septembra 2001. V zameno bi se ameriške oblasti odpovedale zahtevi po smrtni kazni, obtoženci pa bi preostanek življenja preživeli v zaporu brez možnosti pogojnega izpusta.
Sporazume so odobrili vojaški tožilci in visoki predstavnik Pentagona, pristojen za vojaška sojenja v ameriškem oporišču Guantanamo na Kubi. Vendar je že dva dni po njihovi odobritvi posredoval takratni obrambni minister Bidnove administracije Lloyd Austin, ki je sporazume razveljavil z utemeljitvijo, da mora biti odločitev o morebitni odpravi smrtne kazni v primeru tako hudega terorističnega napada, kot je bil napad 11. septembra, v pristojnosti obrambnega ministra.
To je sprožilo pravni spor, saj so zagovorniki obtožencev trdili, da je Austin posredoval prepozno, glede na to, da so bili sporazumi že uradno potrjeni. Sprva je obrambi pritrdilo pristojno vojaško prizivno sodišče, a je Bidnova administracija odločitev izpodbijala pred zveznim sodiščem. Julija 2025 je tričlanski senat zveznega prizivnega sodišča za okrožje Kolumbija z dvema glasovoma proti enemu odločil v korist vlade. Sodniki so nenazadnje presodili, da je imel Austin zakonsko pristojnost za odstop od sporazumov.
Odvetniki obtožencev so se zato obrnili še na vrhovno sodišče, vendar je bila njihova zahteva tudi tam zavrnjena. Tako je naslednja administracija sedanjega predsednika Donalda Trumpa lahko nadaljevala s sodnim postopkom, v katerem lahko tožilstvo za vse tri obtožence še naprej zahteva smrtno kazen.
V napadih umrlo 3000 ljudi
Halid Šejk Mohamed velja za enega ključnih organizatorjev terorističnih napadov 11. septembra 2001. Obtožnica ga bremeni snovanja in vodenja zarote, ki je pripeljala do tega, da je 19 teroristov islamistične organizacije Al Kaida ugrabilo štiri ameriška potniška letala. Kot vemo, so z dvema letaloma trčili v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, tretje je zadelo Pentagon, sedež ameriškega obrambnega ministrstva, četrto pa je strmoglavilo na polje v Pensilvaniji, potem ko so se potniki uprli ugrabiteljem. V napadih je umrlo skoraj 3000 ljudi. Šlo je za najhujši teroristični napad v zgodovini Združenih držav Amerike, ki je sprožil ameriško vojno proti terorizmu, vojaško posredovanje v Afganistanu in korenite spremembe ameriške varnostne politike.
Mohameda so leta 2003 prijeli v Pakistanu. Ameriška obveščevalna agencija CIA ga je nato več let zadrževala v tajnih zaporih, leta 2006 pa so ga premestili v ameriški vojaški zapor Guantanamo na Kubi, kjer je zaprt še danes. Sodni postopek proti njemu in drugim obtožencem se vleče že več kot dve desetletji zaradi določenih pravnih sporov. Med slednje spadajo uporaba tajnih dokazov, vprašanja glede pristojnosti sodišč, kot tudi verodostojnost izjav med zasliševanji, pri katerih naj bi agenti obveščevalne službe uporabljali tudi “nasilne” metode.
Sojenje predvideno za junij 2028
Sicer sama zavrnitev prošnje o dogovoru še ne pomeni, da bodo trije teroristi obsojeni na smrt. Tožilstvo mora namreč v postopku pred vojaškim sodiščem najprej dokazati njihovo krivdo, zatem pa je odvisno od sodišča, če se bo odločilo za smrtno kazen. Začetek sojenja je trenutno predviden za junij 2028, potem ko je pristojni vojaški sodnik v začetku letošnjega leta določil datum obravnave. Zaradi številnih nerešenih pravnih vprašanj in morebitnih novih pritožb pa ni izključeno, da se bo postopek še dodatno zavlekel.
A. S.