V oddaji Ura resnice na portalu Info360 je Bojan Požar gostil nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja.
Žugelj je spregovoril o delovanju urada in anonimni prijavi v zvezi s podjetji iz skupine Telemach, ki jo je takrat preko družbe United Group obvladoval srbski poslovnež Dragan Šolak. Opozoril je na domnevno tveganje za državno varnost zaradi tujega prevzema telekomunikacijskega operaterja in izpostavil vprašanje varnosti komunikacij takratne slovenske vlade. Obenem je izpostavil več spornih vprašanj, povezanih s poslovanjem Gen-I, Robertom Golobom, Vesno Vuković in delovanjem državnih institucij po pod takratno vlado. Žugelj je ob tem zatrdil, da je urad podatke o Gen-I in Golobu pridobil na lastno zahtevo prek uradne komunikacije s srbskimi organi. Opozoril je tudi, da so bili nekateri postopki proti njemu sproženi na podlagi podatkov, ki po njegovem mnenju ne bi smeli biti uporabljeni na tak način.
“Še danes ne vem zakaj je bilo teh 108 jurijev plačanih…”
Morda ena najbolj vročih tem pogovora so bila nakazila v višini 108 tisoč evrov, povezana z Gen-I in podjetjem Vesne Vuković, Golobove vodje službe za odnose z javnostjo in kasneje generalne sekretarke Gibanja Svoboda. Požar je namreč Žuglja vprašal glede nakazil, ki naj bi jih Vuković prejemala od Gen-I na svoje vzporedno podjetje. Žugelj je izpostavil, da ni zasledil nobene dokumentacije, ki bi dokazovala, katere storitve so bile za ta denar dejansko opravljene. Pri tem se je skliceval na običajno prakso davčnih pregledov, pri katerih morajo podjetja po njegovih besedah predložiti dokazila o opravljenem delu, ne zgolj podpisane pogodbe. “Jaz še danes ne vem, zakaj je bilo teh 108 jurijev plačanih,” je ob tem pripomnil. Kot je povedal, sama pogodba še ne dokazuje, da je bila storitev tudi dejansko opravljena. Po njegovem bi morala obstajati poslovna sled, iz katere bi bilo mogoče razbrati, kaj je bilo za ta denar narejeno. Na vprašanje, kdo bi lahko stal za naročilom, je odgovoril: “Zdaj lahko je to Golob, lahko je to ta, saj se ve, saj denar ima sled, a ne?”
Žugelj je prav tako omenil povezave med Golobom in Gen-I, podjetjem Brio, Klemnom Boštjančičem ter Gorenjem, v katerem je bil po njegovih besedah v vodstvu Žiga Debeljak. Ocenil je, da bi bilo treba preveriti celotno poslovno povezavo in ugotoviti, kdo je naročil storitve.
Informacije iz Srbije prišle po uradni poti
V pogovoru je Žugelj spregovoril tudi o očitkih glede pridobivanja podatkov o Golobu in balkanskih poslih Gen-I. Pojasnil je, da so bile informacije glede Goloba in Gen-I bile pridobljene na zahtevo urada, saj da so s srbskimi organi komunicirali po uradni poti prek sistema FIU, namenjenega sodelovanju finančnih obveščevalnih enot. “Vsi podatki so prišli na našo zahtevo v Slovenijo,” je poudaril. Dodal je, da je urad podal kazensko ovadbo, v kateri naj bi bili tudi srbski državljani, srbski organi pa naj bi zaprosili za mednarodno pravno pomoč, ki jo je Slovenija po njegovih besedah zavrnila.
Žugelj je trdil, da so bili kasneje v postopku proti njemu uporabljeni podatki o finančnih transakcijah, ki jih je slovenski urad pridobil od srbskih organov v okviru uradne mednarodne izmenjave informacij. Po njegovih besedah dovoljenje za uporabo teh podatkov kot dokazov v sodnem postopku ni bilo pridobljeno.
Celotna vlada na Telemachu…
Druga pomembna tema v pogovoru se je vrtela okoli Anike Vrabec Božič, ki je kasneje zasedla njegov položaj direktorice za preprečevanje pranja denarja. Na ta položaj je bila imenovana na prvi seji Golobove vlade. Žugelj je povedal, da je Vrabec Božič sodelovala pri obravnavi podjetij, povezanih s srbskim poslovnežem Draganom Šolakom. Po njegovih besedah je zatem zapustila urad in se zaposlila pri Šolaku, pri čemer naj mu ne bi jasno povedala, kam odhaja. Po menjavi oblasti jo je Golobova vlada imenovala za direktorico urada. Ob tem je izpostavil, da sta bila zamenjana tako on kot direktor Sove, ter poudaril, da se mu je časovno zaporedje dogodkov zdelo sumljivo. Omenil je tudi Klemna Boštjančiča. Trdil je, da je Golobov finančni minister spremljal Aniko Vrabec Božič ob prihodu na urad, vendar je obenem izpostavil, da je za to izvedel od drugih. Žugelj je njeno napredovanje povezal z njenim predhodnim delom pri obravnavi Šolakovih podjetij. Žugelj je mnenja, da je bilo njeno napredovanje nagrada zaradi opravljenega dela.
Žugelj je glede Šolaka kot tujega poslovneža opozoril, da je pri obravnavi podjetij, povezanih z Draganom Šolakom, kot nekdanjim lastnikom skupine Telemach, v tujem prevzemu telekomunikacijskega operaterja videl potencialno tveganje za nacionalno varnost. “Mi imamo celo vlado na Telemachu”, je povedal in pojasnil, da se je takratna vlada po njegovih besedah pogovarjala prek mobilnih telefonov, povezanih s tem operaterjem, zato bi morala po njegovem mnenju ukrepati Slovenska obveščevalno-varnostna agencija SOVA, ki je bila tako kot sekretar za nacionalno varnost na to tveganje opozorjena.
Vesna Vuković kot podaljšana roka Boruta Jamnika?
Žugelj je v pogovoru spregovoril tudi o Vesni Vuković in vplivnemu finančniku ter dolgoletnemu odločevalce iz ozadja v podjetjih, povezanih z državnim kapitalom, Borutom Jamnikom. Pri tem je Žugelj dejal: “Vesna Vukovič je Jamnik.” S tem ni mislil, da bi bila neposredno zaposlena pri njemu, ampak, da je delovala v njegovem interesu. Skliceval se je na telefonski pogovor, pri katerem naj bi bil navzoč še v času vodenja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Poleg tega je navedel, da je Vrabec Božič pred volitvami znova zapustila urad in se zaposlila pri Jamniku. To je povezal s svojim širšim prepričanjem, da so se kadrovski premiki v državnih institucijah in poslovnem okolju ponavljali pod Golobovo vlado po podobnem vzorcu.
Vontina preiskovalna komisija brez pravne podlage
Žugelj je velik del pogovora namenil tudi vprašanju, kdo je odgovoren za morebitno razkritje podatkov iz urada in njihovo uporabo v medijih. Omenjal je Aniko Vrabec Božič, nekdanjega direktorja Fursa Petra Gruna in predsednico parlamentarne preiskovalne komisije Tamaro Vonta. Zatrdil je, da bi bilo treba raziskati, kako so občutljivi podatki prišli do posameznikov in kdo jih je posredoval naprej.
V povezavi s parlamentarno preiskovalno komisijo je trdil, da bi morala za pridobivanje določenih podatkov o bančnih prometih posameznikov obstajati ustrezna pravna podlaga. Po njegovem mnenju bi bilo treba preveriti tudi vlogo Fursa in urada pri posredovanju podatkov. Pri tem sam ne ve, kdo je podatke posredoval tretjim osebam. Je pa prepričan, da bi bilo treba izvor razkritih informacij podrobneje raziskati. Na vprašanje, kako to, da Vonta ni od urada neposredno prejela podatkov, je Žugelj dejal: “Zato, ker jih urad v mojem mandatu ni hotel dati, čeprav so bile zahteve. Nismo hoteli dati, ker smo smatrali, da političnemu organu, kot je preiskovalna komisija, teh podatkov nismo dolžni dajati.” Izpostavil je, da tovrstne komisije imajo sodna pooblastila, nima pa pooblastil o preiskovalnih dejanjih, ki so “rezervirana za organe pregona, tožilstvo in policijo.”
A. S.