Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–26 ob ustanovitvi štirih novih parlamentarnih preiskovalnih komisij poslance poziva k spoštovanju pravic prič in preiskovancev. Opozarja tudi na nedopustne posege v zasebnost ter pričakuje, da bodo banke in gospodarske družbe brez sodne odredbe zavrnile posredovanje zasebne dokumentacije.
Na 3. redni seji X. sklica Državnega zbora so bile ustanovljene štiri parlamentarne preiskovalne komisije. Ob tem se je oglasil Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–26, ki sicer ne nasprotuje ustanavljanju preiskovalnih komisij, saj gre za legitimen in demokratičen institut ugotavljanja morebitnih zlorab oblasti ter odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
Vendar pa v zavodu, ki je bil ustanovljen septembra letos, opozarjajo na izkušnje iz prejšnjega sklica državnega zbora v času Roberta Goloba. Kot navajajo, je preiskovalna komisija pod vodstvom Tamare Vonta nedopustno posegala v pravice prič, med drugim z vpogledi v poslovne in osebne račune, institut parlamentarne preiskave pa naj bi uporabljala za politične obračune.
Zavod je bil ustanovljen z namenom podpore posameznikom, ki so jim bile ali jim bodo v okviru parlamentarnih preiskovalnih postopkov kršene pravice.
Poslanci naj jasno določijo preiskovance
Od predsednikov in članov novih preiskovalnih komisij pričakujejo, da bodo že na konstitutivnih sejah jasno določili preiskovance, ki so lahko po njihovem stališču samo nosilci javnih pooblastil. Posebej opozarjajo na položaj prič, predvsem zasebnikov, ki ne smejo postati kolateralna škoda političnih in ideoloških obračunov. “V zadnjem sklicu se je namreč zgodilo, da smo bili posamezniki (zasebniki), ki smo ustanovili Zavod, javno oblateni, demonizirani in kriminalizirani, preiskovancev pa komisija sploh ni določila,” so zapisali.
V zavodu od novih komisij pričakujejo, da bodo spoštovale pravice prič in preiskovancev, da se bodo njihovi predsedniki in člani do njih obnašali spoštljivo ter da bodo pri zbiranju dokazov ravnali z vso pravno skrbnostjo.
Za posege v zasebnost zahtevajo sodno odredbo
Posebej izpostavljajo vprašanje vpogledov v poslovne in osebne račune. Po njihovem stališču mora komisija za vsak morebiten poseg v zasebnost prič pridobiti sodno odredbo, ne pa bankam in gospodarskim družbam pošiljati dopisov, ki naj bi bili podprti z grožnjo uporabe sile. “Predsednik in člani komisije bodo vsako svojo odločitev o zbiranju dokazov pazljivo pravno pretehtali, da ne bo v neskladju z ustavo in zakonodajo,” so poudarili.
Zavod se je s priporočili obrnil tudi na komercialne banke in gospodarske družbe. Pričakuje, da bodo v primeru prejema dopisa parlamentarne preiskovalne komisije, ki se nanaša na dokumentacijo posameznika ali poslovnega partnerja, izročitev dokumentacije zavrnile in o tem nemudoma obvestile svojega komitenta oziroma poslovnega partnerja.
Ob tem pozivajo, naj banke in gospodarske družbe počakajo na morebitno sodno odredbo. “Parlamentarna preiskovalna komisija je po definiciji politični organ,” opozarjajo v zavodu in dodajajo, da brez sodne odredbe banke oziroma gospodarske družbe politikom niso dolžne izročiti dokumentacije. Sporočilo za javnost je v imenu ustanoviteljev zavoda podpisal direktor Boris Tomašič.
Sara Kovač