Po neprimerljivo obsežnem kibernetskem napadu na hladilne in zamrzovalne sisteme v francoskih supermarketih, ki ga je Pariz pripisal iranski Islamski revolucionarni gardi (IRGC), so evropski uradniki za kibernetsko varnost sprožili alarm. Napadi, ki so oktobra in v začetku novembra 2026 prizadeli trgovine v vsaj dvanajstih evropskih državah, kažejo na ranljivost kritične infrastrukture. Izvršni direktor Agencije EU za kibernetsko varnost (ENISA) Juhan Lepassaar je opozoril, da bi lahko podobni napadi kmalu dosegli tudi domače naprave.
Francija je napade uradno pripisala enoti Shahid Kaveh, ofenzivni kibernetski enoti, povezani z elektronskim in kibernetskim centrom IRGC. Pariški tožilec Laure Beccuau je sprožil preiskavo zaradi organiziranega kibernetskega kriminala v interesu tuje sile in zahteval mednarodne naloge za prijetje vodij enote Hamida Reze Lashgariana, Mahdija Lashgariana in Reze Salarvanda.
Francija je poklicala iranskega veleposlanika na protest in napovedala evropske sankcije, Iran pa je obtožbe zanikal in jih označil za “neutemeljene in sovražne”. Podobni incidenti so bili pozneje zabeleženi tudi na francoskih krvnih bankah (poskus dviga temperature, ki pa ga je sistem alarmov pravočasno zaznal, zato ni prišlo do izgube krvnih izdelkov).
Kaj se je zgodilo v Franciji
V noči z 11. na 12. oktober 2026 so hekerji na daljavo prevzeli nadzor nad krmilniki hladilnih sistemov v približno 700 trgovinah in drugih prodajnih mestih po Franciji. Vklopili so nenormalne, neomejene cikle odtajanja, temperature so se ponekod dvignile na več kot 50 °C, hkrati pa so izklopili opozorilne alarme. Posledice so bile resne: trgovine so morale zavreči tone pokvarjene sveže in zamrznjene hrane (škoda v desetinah milijonov evrov), v vsaj petnajstih primerih pa so se pojavili tudi požari.
Med prizadetimi so bile verige Intermarché (z Netto), Coopérative U, Carrefour, Monoprix in E.Leclerc ter manjši obrati, mesnice in predelovalni objekti. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je napad označil za “brezprecedenčen po obsegu in agresivnosti” ter prvi večji kibernetski napad s sabotažnim namenom na francoskem ozemlju.
Po francoskem incidentu je sledil drugi val v začetku meseca v vsaj dvanajstih državah, med drugim v Belgiji, Švedski, Irski, Finski, Estoniji, Luksemburgu, Nizozemski, Portugalski, Italiji, Nemčiji, Romuniji in Združenem kraljestvu. Temperature so se spet dvignile, trgovine so zavrgle zaloge. Evropska unija je dogajanje obsodila kot namerni poskus motenja prehranske verige. Ni potrjeno, ali so vsi napadi povezani z istim akterjem (francoske oblasti so uradno pripisale samo oktobrski napad v Franciji), a ENISA in nacionalni organi so izdali opozorila o ranljivostih internetno povezanih krmilnikov.
Opozorilo ENISA in najhujši scenarij
Juhan Lepassaar je v pogovoru za AFP poudaril, da varnost ne sme biti naknadna misel: “Danes so to hladilniki, jutri bi to lahko bili usmerjevalniki, pojutrišnjem pa gospodinjski aparati.” Najhujši scenarij bi pomenil izpad ključnih storitev – delovanja policije, gasilcev, bolnišnic in prometa. Vse storitve, od katerih so državljani odvisni, imajo digitalno komponento. Lepassaar je opozoril na državne akterje iz Kitajske, Irana in Severne Koreje ter na sodelovanje z ruskimi akterji. Pozdravil je prihajajoče evropske predpise o kibernetski varnosti in načrte za podvojitev ENISA, a poudaril, da to ne bo dovolj in da morajo proizvajalci vgrajevati varnost že v zasnovo izdelkov. Za Slovenijo, ki je del skupnega evropskega prostora, so opozorila ENISA še posebej relevantna.
Napadi se umeščajo v širši konflikt, ki se je začel 28. februarja 2026 z ameriško-izraelskimi operacijami Epic Fury in Roaring Lion proti Iranu. Iran je na to odgovarjal z asimetričnimi kibernetskimi akcijami po Evropi in drugod. Analitiki govorijo o novi fazi “senčne vojne“, ki se širi na evropska tla. Podobni poskusi so bili zabeleženi tudi na ameriških vojaških bazah.
T. B.