Egiptovske oblasti so uvrstile 35 muslimanskih organizacij in 36 posameznikov na seznama terorističnih organizacij in teroristov. Velik del teh organizacij deluje v evropskih državah, tudi v Evropski uniji. Med njimi sicer ni organizacij s sedežem v Sloveniji.
Odločitev je v torek sprejelo kazensko sodišče v Kairu, poroča Egyptian Gazette. Ukrep velja pet let, odločitev pa je bila objavljena v egiptovskem uradnem listu. Na seznamu so organizacije, ki delujejo v številnih evropskih državah, pa tudi nekatere, ki delujejo na vseevropski ravni.
Med njimi so denimo organizacija Muslimani Francije, Nemška islamska skupnost, Muslimanska liga Belgije, Zveza muslimanskih študentov na Češkem, islamska združenja v Italiji, na Norveškem, Madžarskem, Finskem in Nizozemskem ter vrsta drugih. Na seznamu so tudi vseevropska združenja, kot so denimo Evropski svet imamov, Evropski svet za muslimansko družino, Evropski svet za sveti Koran, Evropski svet za muslimanske ženske in druge organizacije.
Na seznamu je tudi 36 posameznikov, med katerimi so Anas Osama Tawfiq al-Tikriti, Ibrahim Farouk Mohamed al-Zayyat, Abdel Aziz Mohamed Abdel Aziz Ibrahim, znan tudi kot Hamza Korkmaz, Hussein Mohamed Mohamed Mohamed Halawa in Wissam al-Bardawil.
Organizacijam, ki jih egiptovske oblasti uvrstijo na seznam terorističnih organizacij, je v Egiptu prepovedano delovanje, uporaba prostorov, zbiranje donacij, financiranje dejavnosti, promoviranje organizacije in pozivanje k članstvu. Njihovo premoženje in bančna sredstva se lahko zamrznejo. Posamezniki, ki so uvrščeni na seznam, se morajo soočati z omejitvami potovanja. Egiptovskim državljanom lahko oblasti prepovejo izstop iz države, tujcem pa vstop vanjo. Predvidene so tudi omejitve glede potnih listov, zamrznitev premoženja, prepoved opravljanja določenih javnih funkcij in dela v javnem sektorju ter omejitve delovanja v nevladnih organizacijah, poklicnih združenjih in drugih institucijah.
Pravne posledice odločitve veljajo predvsem na ozemlju Egipta. Ker pa večina navedenih organizacij deluje v tujini, ima ukrep tudi širšo mednarodno razsežnost. Egiptovska odločitev prihaja v kontekstu dolgoletnega obračuna tamkajšnje oblasti z Muslimansko bratovščino, s katero imajo nekatere navedene organizacije dokumentirane zgodovinske, kadrovske ali ideološke povezave.
Ozdnje poteze egipčanskih oblasti
Muslimanska bratovščina je sicer sunitsko islamistično gibanje, ki si je za cilj zadalo preoblikovanje družb in političnih sistemov, tako da bi ti temeljili na islamskih načelih. Ustanovljena je bila leta 1928 v Egiptu. Gibanje je skozi zgodovino uporabljalo različne metode političnega delovanja, od sodelovanja na volitvah in nenasilnega aktivizma do nasilnih dejavnosti nekaterih njegovih struktur. Teroristična organizacija Hamas je nastala iz palestinske veje Muslimanske bratovščine. Leta 2012 se je v Egiptu na oblast prek volitev povzpel z bratovščino povezani Mohamed Mursi, ki je postal predsednik države. Leto dni kasneje, julija 2013, ga je po množičnih protestih odstavila egiptovska vojska, čemur sta sledila prepoved bratovščine in pregon njenih članov.
BREAKING: Egypt places 35 Europe-linked Islamist organizations on its terror list.
(Source: Egypt Today | link below)— Hillel Neuer (@HillelNeuer) November 11, 2026
Egiptovske oblasti torej razumejo Muslimansko bratovščino kot varnostno grožnjo. Uvrstitev prej navedenih organizacij na seznam terorističnih organizacij je zato mogoče razumeti tudi kot opozorilo o njihovih domnevnih povezavah z bratovščino. Muslimanska bratovščina je sicer prepovedana tudi v nekaterih drugih arabskih državah, denimo v Združenih arabskih emiratih, Savdski Arabiji in Jordaniji.
Prepoved Muslimanske bratovščine so v preteklosti zahtevali ali napovedovali tudi nekateri evropski politiki oz. politične stranke. Med drugim Alternativa za Nemčijo, predstavniki Avstrijske ljudske stranke, Marine Le Pen iz francoskega Nacionalnega zbora in drugi. Evropski parlament je 8. oktobra letos sprejel nezavezujočo resolucijo, ki poziva k oblikovanju evropske strategije proti islamističnemu infiltriranju in vplivu mreže Muslimanske bratovščine. Za resolucijo je glasovalo 381 poslancev in poslank, proti jih je bilo 167, 15 pa se jih je vzdržalo.
Ž. K.