Ustanovljen je bil Strateški svet za umetno inteligenco in digitalizacijo, ki bo svetoval predsedniku vlade pri pospeševanju razvoja umetne inteligence in digitalne preobrazbe. Vlada je na današnji 19. redni seji odgovorila tudi na oceno Fiskalnega sveta o proračunih za leti 2027 in 2028 ter poudarila, da priprava ukrepov za obvladovanje javnofinančnega primanjkljaja že poteka.
Strateški svet za umetno inteligenco in digitalizacijo sestavlja 48 članov. Pospeševanje razvoja in uporabe umetne inteligence ter digitalne preobrazbe Slovenije bo naloga posvetovalnega telesa predsednika vlade. Cilj je namreč, da se Slovenija do leta 2031 uvrsti med pet digitalno najnaprednejših evropskih držav.
Vlada se je po navedbah Urada Vlade RS za komuniciranje seznanila z nameravanim podpisom Memoranduma o strateškem sodelovanju na področju umetne inteligence z Ministrstvom za industrijo in trgovino Češke republike, na področju kibernetske odpornosti pa določila pristojne organe za izvajanje evropskega Akta o kibernetski odpornosti.
Potrjen je bil predlog Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, ki ureja ustavno priznano pravico do uporabe gotovine, uvaja brezplačni paket plačilnih storitev za potrošnike, ki na plačilni račun prejemajo redne prejemke, hkrati pa ponudnike blaga in storitev zavezuje, da poleg gotovine sprejemajo še vsaj eno elektronsko plačilno sredstvo. Kot pojasnjujejo, je nova določba 74.a člena Ustave Republike Slovenije, ki ureja pravico do uporabe gotovine, neposredni povod za pripravo predloga zakona. Brez izvedbenega zakona bi bila namreč ustavna pravica, ki posredno predstavlja tudi pravico do dostopnosti gotovine, neizvedljiva.
V zvezi s predlogom uvedbe brezplačnega paketa osnovnih plačilnih storitev za vse, ki prejemajo plače, pokojnine in druge redne dohodke, omenimo, da paket vključuje plačilni račun, debetno kartico, spletno in mobilno bančništvo ter druge osnovne storitve. Za upokojence in ranljive skupine je predvideno, da bodo upravičeni do brezplačnega razširjenega paketa, ki vključuje tudi vsaj 10 brezplačnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, ali direktnih obremenitev znotraj EU mesečno.
V predlogu zakona je določena obveznost kreditnih institucij, da zagotovijo ustrezno geografsko dostopnost gotovinskih točk, bankomatov in poslovalnic. Najmanj 95 odstotkov prebivalcev bo moralo imeti dostop do gotovine v razdalji največ pet kilometrov od središč strnjenih naselij, vsaj ena ustrezna gotovinska točka pa bo morala biti zagotovljena v vsaki občini. Finančni minister Andrej Šircelj namreč pravi, da se je število bankomatov od leta 2011 zmanjšalo za približno 30 odstotkov, število bančnih poslovalnic pa za približno 50 odstotkov. “To pomeni, da je gotovina postala manj dostopna, dostopnost pa je treba zagotoviti tudi v skladu z ustavno določbo,” je bil ob tem jasen. Po njegovih besedah je pozitivno mnenje o zakonskem predlogu podala tudi Evropska centralna banka. “Mislim, da je zakon ustrezen. Gre predvsem za to, da povečujemo dostopnost gotovine.”
V zvezi z oceno Fiskalnega sveta Republike Slovenije glede proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028 je vlada izdala stališče, iz katerega je razvidno, da priprava ukrepov za obvladovanje javnofinančnega primanjkljaja že poteka. “Ministrstva, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so bili ob pripravi proračunov pozvani k pripravi ukrepov, s katerimi bodo prispevali k zmanjšanju primanjkljaja in obvladovanju rasti odhodkov, večji učinkovitosti porabe javnih sredstev ter prilagajanju izdatkov dejanskim potrebam,” so izpostavili in dodali, da nekateri ukrepi zahtevajo spremembo zakonodaje, medtem ko drugi ne zahtevajo posega v zakone, temveč pomenijo predvsem optimizacijo poslovanja v javnem sektorju in na primer ureditev različnih evidenc za osebe, ki prejemajo določene dohodke iz javnih sredstev, da se odpravijo anomalije in podvajanja. Ključnega pomena je po njihovih besedah, da se ukrepi pripravijo pravočasno, “da imajo preverljiv finančni učinek že v letu 2027 ter da je njihovo izvajanje mogoče spremljati in nadzirati”.
Prav tako je bila sprejeta Uredba o podrobnejši določitvi območja pokopa posmrtnih ostankov žrtev na pokopališču Žale na območju Mestne občine Ljubljana, katere namen je podrobneje določiti območje pokopa z navedbo zemljiških parcel. S tem se po njihovih besedah “zagotavlja natančnejša prostorska opredelitev območja za izvedbo zakonsko določenega pokopa posmrtnih ostankov žrtev”.
Nova državna sekretarja na Ministrstvu za zdravje
Dr. Jure Volčjak je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Arhiva Republike Slovenije. V osrednji in največji arhivski ustanovi v državi je Volčjak zaposlen od leta 2004, od leta 2011 pa vodi Sektor za varstvo najstarejšega arhivskega gradiva. Je dobitnik Aškerčevega priznanja za pomemben prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju objavljanja arhivskega gradiva ter za uspešno popularizacijo slovenskih arhivov in arhivske dejavnosti doma in v mednarodnem prostoru.
Na Ministrstvu za zdravje je vlada imenovala nova državna sekretarja: dr. Majo Pakiž in Slavena Bajića. Pakiževa je specialistka ginekologije in porodništva ter doktorica znanosti. Devet let je po navedbah STA vodila oddelek za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk, dejavna pa je tudi na področju raziskovanja, izobraževanja in mednarodnega strokovnega sodelovanja. Funkcijo bo nastopila 19. novembra, Bajić, ki od julija opravlja funkcijo sekretarja v kabinetu ministra za zdravje, pa 1. decembra. Bajić je specialist urgentne medicine z dolgoletnimi kliničnimi in vodstvenimi izkušnjami. Od leta 2018 deluje v Splošni bolnišnici Izola, kjer opravlja tudi funkcijo namestnika predstojnika urgentnega centra. Za vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije je bil v luči odstopne izjave Tamare Zajec Balažič imenovan dr. Saša Leskovšek.
Ž. N.