Državni zbor je konec oktobra odredil štiri parlamentarne preiskave. Dve so predlagali poslanci koalicijskih strank (SDS, NSi, SLS in Fokus), ob podpori Resni.ce pri eni, dve pa poslanci strank Gibanje Svoboda in Levica (SD ju je pri nekaterih razpravah podprla, a ni bila formalna predlagateljica). Formalno gre za uresničitev ustavne pravice tretjine poslancev. Komisije so bile ustanovljene po oktobrskem referendumu.
Državni zbor je odredil preiskave o ogrožanju energetske neodvisnosti, cenah elektrike in financiranju nevladnih organizacij, o sumih politične zlorabe Sove in policije v aferi Black Cube, o aferi Black Cube in morebitnem vplivu na volitve 22. marca 2026 ter o sumih obvodnega oziroma nedovoljenega financiranja političnih strank.
Prvi dve komisiji so predlagale koalicijske stranke, drugi dve opozicija. Vse so pomembne, najbolj pa vsekakor preiskovalna komisija o upravljanju državne energetike in financiranju nevladnih organizacij. Prav zaradi predloga slednje je bil izveden tudi referendum, na katerem je opozicija (predvsem Svoboda in Levica) govorila o uvajanju “politične policije”, zdaj, po odreditvi, pa se je izkazalo, da je bilo vpitje brezpredmetno, kot smo opozarjali že pred referendumom 11. oktobra.
Energetika: pogodbe, vpliv in cena elektrike
Prva preiskava, ki sta jo predlagala SDS in trojček NSi-SLS-Fokus, nato pa so jo podprli tudi Demokrati ter Resni.ca, sega v obdobje od 1. januarja 2014 dalje. Njen predmet je sum, da so nosilci javnih funkcij vplivali na negospodarne ali protipravne odločitve v elektroenergetskih podjetjih v (ne)posredni državni lasti, v Slovenskem državnem holdingu (SDH), vladi in drugih organih. Te odločitve naj bi poslabšale poslovanje podjetij, ogrozile energetsko neodvisnost in omogočile premoženjske koristi posameznim strankam.
V ospredju je Gen-I. Družba, ki jo je dolga leta vodil Robert Golob, je v tem času sklepala posle na Balkanu in v Romuniji. Posebej izstopa zadeva Gen-I Sonce v Romuniji, kjer se pojavljajo sumi korupcije. Preiskava naj bi preverila, ali so se po formalni menjavi vodstva pretrgale tudi dejanske povezave z Golobovim nekdanjim krogom. Enako velja za Star Solar, družbo, katere lastnik je Golob. Gre za okoliščine prevzema, imenovanje zastopnika in poslovna razmerja z Borzenom, državnim operaterjem trga z električno energijo. Vprašanje je, ali so nosilci javnih funkcij vplivali na odločitve in ali je prišlo do prelivanja sredstev.
Poslanec Aleš Hojs je v razpravi poudaril, da gre za vprašanje, ali so bila državna energetska podjetja upravljana gospodarno, zakonito in v javnem interesu ali pa so bile posamezne odločitve podrejene političnim interesom.
Aleš Hojs (SDS) – o energetski preiskavi: “Preiskava ni usmerjena izključno v Roberta Goloba. Zakon o parlamentarni preiskavi zahteva, da se preiščejo vsi odločevalci, ki so vplivali na delovanje državnih družb. Cilj je ugotoviti, ali je prihajalo do izrabe politične moči za doseganje poslovnih koristi v podjetjih v državni lasti.”
Preveriti je treba sklepanje poslovnih pogodb, plačno politiko in nagrajevanje vodilnih ter morebitno obvodno financiranje. Andrej Černigoj pa je spomnil, da so bile podobne zahteve v prejšnjem mandatu blokirane, in izpostavil, da formalna menjava vodstva še ne pomeni, da so se pretrgale povezave z nekdanjim vodstvenim krogom.
Financiranje NVO-jev: drugi steber energetske preiskave
Drugi steber prve preiskave, ki sta jo predlagala SDS in trojček NSi-SLS-Fokus, je financiranje nevladnih organizacij, ki niso dobrodelnega značaja. Predlagatelji želijo ugotoviti, kako so se dodeljevala javna sredstva, kdo je odločal o njihovi razdelitvi in ali so bila porabljena za predvidene namene. Posebej bodo preverili, ali je prihajalo do netransparentnega prelivanja javnega denarja, favoriziranja posameznih organizacij ali klientelizma ter ali so posamezne organizacije delovale v interesu določenih političnih oziroma interesnih struktur.
Danijel Krivec je v razpravi poudaril, da preiskava ne sme ostati zgolj pri formalnem pregledu razpisov in pogodb. Vprašanje je, ali so bila sredstva dodeljena na podlagi jasnih in enakovrednih meril ali pa so odločitve o razdelitvi omogočale sistematično prednost določenim organizacijam. Predlagatelji opozarjajo, da javno financiranje nevladnih organizacij, ki niso dobrodelne, lahko postane kanal za politično vplivanje, če nadzor nad porabo ni učinkovit in če so organizacije tesno povezane z nosilci javnih funkcij ali političnimi strukturami.
Danijel Krivec (SDS) – o financiranju NVO-jev v okviru energetske preiskave: “Preiskava naj ugotovi, kako so se dodeljevala javna sredstva, kdo je odločal o njihovi razdelitvi in ali so bila porabljena za predvidene namene. Prav tako je treba preveriti, ali je prihajalo do netransparentnega prelivanja javnega denarja, favoriziranja posameznih organizacij ali klientelizma ter ali so posamezne organizacije delovale v interesu določenih političnih oziroma interesnih struktur.”
Preiskava naj bi zato preverila tako postopke dodeljevanja sredstev kot tudi dejansko uporabo denarja. To vključuje pregled, ali so bile pogodbe sklenjene pod pogoji, ki so dajali prednost določenim prejemnikom, in ali so organizacije sredstva uporabljale za namene, ki so bili skladni z javnim interesom ali pa so služili ožjim političnim ciljem. V energetskem kontekstu se to vprašanje povezuje tudi z morebitnim vplivom na odločitve v državnih podjetjih, kjer lahko NVO-ji delujejo kot posredniki ali podporniki določenih politik.
Nasprotniki pa navajajo, da preiskava ne sme postati sredstvo pritiska na tako imenovano civilno družbo. Predlagatelji odgovarjajo, da gre za preverjanje transparentnosti javne porabe in da se omejujejo na organizacije, ki niso dobrodelne. Dejanski obseg ugotovitev pa bo odvisen od tega, ali bo komisija dobila dostop do razpisne dokumentacije, pogodb in poročil o porabi sredstev ter ali bodo priče pripravljene pojasniti okoliščine odločitev. Če se pokaže, da so bila sredstva dodeljena po jasnih merilih in porabljena namensko, bo to okrepilo zaupanje v sistem. Če pa se ugotovijo vzorci favoriziranja ali netransparentnega prelivanja, bo to odprlo vprašanje politične odgovornosti pri upravljanju javnega denarja.
Financiranje skrajno levih nevladnikov
Po podatkih so nevladne organizacije, na katere se nanaša preiskava, v času Golobove vlade (2022–2026) prejele okoli 140 milijonov evrov. Točen znesek za to ožjo skupino organizacij pa bodo šele ugotavljali. Potekali so tudi več milijonov evrov vredni ciljni razpisi za tako imenovani razvoj in profesionalizacijo nevladnega sektorja.
Preiskava se bo osredinila na vprašanje, ali so bila sredstva za nevladne organizacije, ki niso dobrodelne, dodeljena pregledno in po enakovrednih merilih ali pa je prihajalo do favoriziranja posameznih organizacij, netransparentnega prelivanja in delovanja v interesu določenih političnih struktur. Preverjali bodo tudi tisti del, ki zadeva zagovorniške in politično dejavne organizacije ter morebitne povezave z odločitvami v energetiki ali drugih državnih podjetjih. Podatki namreč kažejo na znatno povečanje financiranja v letih 2022–2026 v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Ali je to povečanje potekalo pregledno in brez klientelizma, pa bo predmet parlamentarne preiskave.
Black Cube: tuje vmešavanje ali notranja zloraba?
Druga preiskava, ki jo je podpisal tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović (Resni.ca), se ukvarja s sumom, da so bile zmogljivosti Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in policije uporabljene, zlorabljene ali tudi notranjepolitično zlorabljene za ustvarjanje, širjenje ali potrjevanje informacij, ki so lahko vplivale na politični proces in volitve. Predlagatelji želijo ugotoviti, ali je prišlo do nedopustnega tujega vplivanja, kdo ga je naročil ali financiral, ali so organi ravnali zakonito in nepristransko ter ali je kdo iz izvršilne ali zakonodajne veje vplival na njihovo delo ali na način, kako so bile informacije predstavljene javnosti. Stevanović je v razpravi dejal, da ne trdijo, da so bile predstavljene izključno za politično obračunavanje, a se tako dozdeva. Znani so posnetki, objavljeni pred volitvami, v katerih so posamezniki razkrivali korupcijo. V delu javnosti, tudi medijske, se vsebina ni zdela pomembna. Zato je poslanec Andrej Poglajen zdaj opozoril, da je Slovenija edina evropska država, kjer se ob eklatantnih dokazih korupcije najprej vprašamo, kdo je to posnel, ne kako bomo obračunali s korupcijo.
Ta preiskava se vsebinsko prekriva s tretjo, ki sta jo predlagali Svoboda in Levica, podprla pa tudi SD. Tretja preiskava se osredotoča na vprašanje, kdo je naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi, zakaj so predstavniki Black Cuba domnevno obiskali sedež SDS in kakšen naj bi bil namen domnevnega srečanja z Janezom Janšo. Druga preiskava pa gleda predvsem v slovenske organe in njihovo morebitno instrumentalizacijo. Skupaj tvorita dve plati iste medalje: ali je šlo za tuje vmešavanje ali za notranjepolitično zlorabo – ali za oboje. Cilj obeh je tudi morebitna sprememba zakonodaje o volitvah, volilni kampanji in delovanju obveščevalnih služb.
Financiranje strank in medijev
Četrta preiskava – predlagala in podprla jo je opozicija (Svoboda, Levica in SD) – se bo ukvarjala s sumi obvodnega financiranja političnih strank prek povezanih gospodarskih družb, medijskih razmerij in sredstev iz tujine. Predlagatelji navajajo, da ne bodo ponavljali že preiskanih zadev iz prejšnjega mandata, ko je podobno komisijo vodila Tamara Vonta (Svoboda). Temu je sicer težko verjeti, saj je malo možnosti, da bi opozicija preiskovala financiranje svojih medijev, kot so to vzpostavili v prejšnjem mandatu in že pred tem. Prav v primeru Tamare Vonte potekajo tudi različne preiskave, saj je močno prekoračila svoja pooblastila.
Meje preiskav, prekrivanja in politična teža
Parlamentarne preiskave v Sloveniji imajo po zakonu jasne meje. Ne morejo kazensko preganjati, ne morejo izrekati obsodb in ne morejo nadomestiti dela organov pregona. Njihova moč je v tem, da lahko zahtevajo dokumente, zaslišujejo priče in na koncu predlagajo zakonodajne spremembe. V praksi pa je njihov učinek odvisen od tega, ali jim uspe prebiti politično plast in priti do preverljivih dejstev. Pri sedanjih štirih preiskavah je to vprašanje še posebej akutno, ker se predmeti prekrivajo in ker vsaka stran preiskuje drugo.
Pri energetski preiskavi je ključno vprašanje dostopa do pogodb in odločitev v družbah Gen-I, Star Solar, Borzen in SDH. Obdobje od leta 2014 je dolgo; v njem se je zamenjalo več vlad, Golob je vodil Gen-I, nato pa postal premier, Star Solar pa je ostal v njegovi lasti. Če komisija pridobi celovito dokumentacijo o poslih, plačilih in imenovanjih, lahko ugotovi, ali so bile odločitve sprejete v okviru običajnega poslovanja ali pod političnim vplivom. Če pa se dokumentacija izkaže za nepopolno ali če priče zavrnejo sodelovanje, bo preiskava ostala na ravni političnih očitkov. Enako velja za financiranje določenih nevladnih organizacij, povezanih z ekstremno levico. Tu gre za vprašanje, ali so javna sredstva služila javnemu interesu ali pa so se prek njih financirale organizacije, ki so delovale v interesu določenih političnih struktur. To je občutljivo področje, ker se hitro zabriše meja med legitimnim financiranjem civilne družbe in klientelizmom.
predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)
Širši kontekst je referendum 11. oktobra, na katerem so volivci zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Koalicija je odreditev preiskav odlagala do referenduma. Po zavrnitvi so bile preiskave formalno odrejene. To kaže, da je bila politična volja za njihovo odreditev prisotna, a je bila časovno omejena. Zdaj je vprašanje, ali bo enaka volja prisotna tudi pri delu komisij.
Se je Gen-I res odtrgal od Goloba?
V uredništvu smo prejeli podatek, da se je v družbi Gen-I zaposlila Simona Pirnat Skeledžija. Gre za nekdanjo kandidatko za poslanko Svobode, ki se je nato zaposlila v kabineta predsednika vlade Roberta Goloba, neuspešno je kandidirala tudi na letošnjih volitvah. Zdaj pa naj bi dobila službo v družbi Gen-I. Ko smo preverjali podatek, Rok Istenič, vodja službe za korporativno komuniciranje, te zaposlitve ni niti zanikal niti potrdil. Zapisal je, da tovrstna informacija ne predstavlja informacije javnega značaja, saj se zaposleni v podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež ali prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, ne štejejo za javne uslužbence.
V primeru Pirnat Skeledžije gre za nekdanjo najožjo Golobovo sodelavko iz njegovega kabineta. Naši viri dodajajo, da se je po padcu Goloba koruptivno in nezakonito zaposlila v »njegovi« družbi Gen-I. Dodajajo, da trenutno deluje tudi kot mestna svetnica MOL na Listi Zorana Jankovića. Imela pa naj bi le srednjo šolo. Vir še dodaja, da je v času Golobove vlade uredila zelo visoko plačano delovno mesto v Kapitalski družbi (KAD) tudi svojemu možu Tomažu Skeledžiji. “Te svinjarije in korupcija kaviar socialistov se morajo nehati,” opozarja vir. Če vse to drži, se postavlja pod vprašaj tudi novo vodstvo družbe Gen-I. Se je Gen-I res izvil iz prijema Roberta Goloba?
Vida Kocjan