Konec je! Demografska islamska kolonizacija je v tej državi EU že končana

Datum:

V antwerpenskih mestnih šolah v Belgiji je v šolskem letu 2025–2026 že 56,1 odstotka učencev in dijakov vpisanih k islamskemu verouku. To pomeni, da so med 22.273 učenci v 92 mestnih osnovnih in srednjih šolah muslimani postali jasna večina. Podatek je objavilo mestno izobraževalno omrežje in ga je najprej razkril flamski politik Filip Dewinter. 

V osnovnih šolah je delež 58 odstotkov (8.075 od 13.922 učencev), v srednjih pa 53 odstotkov (4.426 od 8.351). Pred desetimi leti, v šolskem letu 2014–2015, je bilo v osnovnih šolah 45,6 odstotka, v srednjih pa 36,4 odstotka. Rast je bila najizrazitejša v srednjem šolstvu – za 16,6 odstotne točke. Islamski verouk je daleč pred drugimi možnostmi: nekonfesionalna etika, katoliški, pravoslavni ali protestantski pouk.

Dewinter je to označil za “omvolking v praksi” – flamsko različico izraza “velika zamenjava”. V objavi na omrežju X je zapisal: “V naših antwerpenskih šolah so “kafirji” – neverni Flamci – že skromna manjšina. Demografska islamska kolonizacija ni samo v polnem teku … Skoraj je končana.”

Šole kot ogledalo mesta
Številke veljajo za mestno (javno) šolsko omrežje Antwerpna, ne za vse šole v mestu. V belgijskem sistemu javne šole ponujajo izbiro med priznanimi verami in etiko; vpis na islamski verouk se zato uporablja kot približek za število muslimanskih učencev. V širši Flandriji je delež nižji, a v Antwerpnu so mestne šole postale simbol hitrih sprememb.

Mesto z okoli 565.000 prebivalci je že “večinsko-manjšinsko“. Po uradnih podatkih ima okoli 58 odstotkov prebivalcev tuj izvor, delež avtohtonih Belgijcev z belgijskim ozadjem je padel z 77 odstotkov leta 2000 na okoli 42 odstotkov. Med mlajšimi generacijami je ta delež še višji. Hkrati so stopnje rodnosti pri materah neevropskega izvora dolga leta bistveno višje kot pri avtohtonih, poroča RMX.

Foto: Freepik

Skoraj polovica osnovnošolcev doma ne govori nizozemščine. To vpliva na vsakdanje življenje šol: jezikovne izzive, vedenjske norme, praznike, oblačila in pričakovanja staršev. Dewinter in drugi predstavniki stranke Flamskih interesov (Vlaams Belang) trdijo, da gre za demografsko zamenjavo, ki se odraža v vsakodnevnem življenju mesta. Nasprotniki pravijo, da gre za posledico migracij, naturalizacij in različnih rodnostnih vzorcev, ne pa za načrtovano “kolonizacijo”.

Kaj pomenijo številke
Podatki so jasni in preverljivi, kažejo pa na izjemno hitro spremembo sestave mlade generacije v drugem največjem belgijskem mestu. Podoben vzorec se pojavlja tudi drugje v Evropi – na primer v Dunaju, kjer so v nekaterih šolah muslimanski učenci prav tako postali večina in kjer se pojavljajo podobne razprave o jeziku, varnosti in integraciji.

A.H.

Sorodno

Zadnji prispevki