Študije kažejo, da je gradnja antičnih grških templjev lahko imela tudi astronomske namene. Svetišča niso postavljena naključno. Zemlja je tam povezana z nebom in zdi se, da tam zvezde svetijo močneje.
Stari Grki so bili pametni. Vedeli so, kje zgraditi svetišče. To so mesta, ki simbolizirajo nekaj mnogo večjega od človeštva in vsega, kar si človek lahko predstavlja. Zdi se, da na teh mestih zvezde svetijo močneje. Astronomski navdušenci verjamejo, da so bili grški templji zgrajeni z namenom, da bi Zemljo povezali z ostalimi planeti na nebu. Postavitev grških templjev zagotovo ni bila naključna.
Marsikdo je prepričan, da oblike trikotnih templjev, ki so jih zgradili, odražajo gibanje različnih nebesnih teles, kot so sonce, luna, planeti in zvezde. Prav tako naj bi odražali njihovo povezavo s površino Zemlje. Ta teorija popotnike nemalokrat privede do Atenskega observatorija, kjer opazujejo zvezdne utrinke. V notranjosti marmornate zgradbe je teleskop, ki ponuja čudovit razgled na nočno nebo. Veliko astronomskih navdušencev je ravno zaradi tega prepričanih, da ni mogoče, da Grki pri gradnji templjev ne bi upoštevali usklajenosti površja s planeti na nebu.
Zamisel o triangulaciji grškega sveta ni nova. Je zgolj primer svetovne geografje ali tega, kako so gradnjo verskih objektov povezovali z astronomijo in mitologijo. V šestdesetih letih je Jean Richer, profesor francoske književnosti (s posebnim zanimanjem za simboliko, ezoterične doktrine in grško mitologijo) na Univerzi v Franciji opisal izjemno povezavo svetišč drug z drugim in z nebom. Razlagal je, da je Grčija razdeljena na dvanajst sektorjev, ki predstavljajo 12 znakov zodiaka. Tega in temu podobnih teorij nikoli ni bilo mogoče dokazati, zato si niso zaslužile ustreznega spoštovanja znanosti.
George Pantazis in Evangelia Lambrou, izredna profesorja na Nacionalni tehnični univerzi v Atenah, sta nedavno z geodetskimi metodami določila astronomsko orientacijo starih grških templjev. Posvetila sta se predvsem Hefajstovemu in Partenonu, ki sta največja templja klasične dobe, posvečena boginji Ateni (čeprav je Hefajstov posvečen tudi Hefajstu). Ugotovila sta izjemno simetrično pozicioniranje obeh, ki imata enak pogled proti vzhodu.
Številne študije nakazujejo, da so bili klasični templji zgrajeni na podlagi pozicije zvezd. Pojav arheoastronomije, študije astronomskega znanja in starodavnih kultur se vedno bolj širi, povezuje astronomijo in religijo ter dela arhitekturo zanimivejšo. Turisti, ki čez dan potujejo po atenskem zgodovinskem središču, ob sončnem zahodu obiščejo tempelj nato pa čakajo na zvezde, ki se bodo pojavile na čudovitem nočnem nebu.
A. L.