“Pa ljudje, zdaj bo prišla stranka – ampak ZARES – in to res ZARES, res se ne hecam, res ZARES in bo uvedla etične in moralne standarde na slovenski levici v Sloveniji. Ne verjamete??? Pa če vam govorim, da bo to ZARES, ampak res ZARES etična stranka.” S temi besedami je bralec spletnega portala Siol.net pospremil novico o nastanku Liste Marjana Šarca. Preproste in resnične besede, ki zadenejo bistvo nastajajoče prevare.
Nečista vloga medijev
“Lahko govorimo o novem pojavu slovenske politike, kar je več kot le nov obraz,” meni politični analitik Andraž Zorko iz družbe Valicon. “Zoran Janković in Miro Cerar sta bila nova obraza, vezana na stare vzorce, Šarcu pa je uspelo zbrati glasove tako levih kot desnih volivcev. V drugem krogu mu je pomagala predvsem desnica. Nagovarjal je tudi volivce s krščanskimi koreninami, ki pa so bolj svobodomiselni. Gre za kombinacijo ruralnega in urbanega okolja,” so zapisali na portalu Siol.net.
Andraž Zorko je po Pahorjevi zmagi za TV Slovenija komentiral volilne izide in dejal, da ni bilo nobenega vsebinskega, konkretnega razloga, zakaj bi na predsedniških volitvah kdo podprl Šarca. Ta isti komentator nato v isti sapi trdi, da lahko govorimo o ”novem pojavu” slovenske politike!? To dvoje seveda nikakor ne gre skupaj. Veliko bližje smo resnici, če rečemo, da gre za ”novi nateg” slovenske politike in ljudi. Šarec je ”novi pojav” le v toliko, ker se ni pojavil leta 2014, ampak leta 2017. Njegovo govorjenje o ”resetiranju” Slovenije na vseh ravneh je na las podobno Virantovi viziji resetirane Slovenije, ki je bila čista prevara njegovih volivcev, po opravljeni nalogi zrušitve uspešne vlade pa zaključena z moralnim in finančnim bankrotom.
Kdo so potencialni volivci Marjana Šarca?
Špekulacije, da je končni cilj Marjana Šarca izvolitev za predsednika vlade po parlamentarnih volitvah, se zdaj kažejo v precej bolj verjetni luči. Režimski mediji in finančno močno udbovsko podzemlje je torej našlo ustrezno politično blago, ki ga bodo drago prodali naivnim volivcem v juniju 2018. Da so to naivni, nevešči, politično nepismeni, (jugo)nostalgični, rigidni in hkrati najbolj napredni zapriseženi oboževalci ”novih obrazov”, vemo. Toda, kdo so ti ljudje v resnici?
Prihodnji Šarčevi volivci so tisti, ki so leta 2014 v Evropski parlament spravili Igorja Šoltesa, ki se je iz nič pojavil z nekakšnim gibanjem Verjamem, po uspehu na volitvah v Evropski parlament pa je gibanje razpustil in z dobro plačano službo poniknil v udobni kaviar-socialistični bruseljski vsakdan. Nadalje so to tisti ljudje, ki so večkrat pomagali v delovnih brigadah ustanavljanja horuk strank, kot so Golobičeva Zares, Jankovićeva Pozitivna Slovenija in seveda reseterska Virantova Državljanska lista, ki se je po opravljeni nalogi v moralnem in finančnem bankrotu samoresetirala.
Vaba za ribice v kalni vodi
Murgelski laboratoriji pa s tem še zdaleč niso nehal bruhati levičarskega ognja in žvepla. V sprevrženem ozadju pranja krvavega iranskega denarja, ki so ga pospremili z afero Patria, so povrgli še Cerarjevo SMC. Na tem mestu velja omeniti še nekaj zelo pomembnega. Na prigoljufanih volitvah leta 2014 so v parlament spravili še svoje skrajno krilo, zdaj razdruženo Levico, ki igra zelo pomembno vlogo pri zamegljevanju političnega prostora. Njena naloga je namreč, da s svojo radikalnostjo daje vtis, kot da so ostale stranke na (post)komunistični ”levici” zmerne, liberalne, celo levosredinske.
Pod znanim geslom
Tako se potem vedno znova ponovi neverjetna zgodba: dobronamerna večina volivcev se razprši po t. i. ”levo-desni sredini”, nekakšni virtualni coni, iz katere potem režimski mediji demokratične desnosredinske stranke večinoma uspešno potisnejo v območje ”skrajne” desnice, kakor to iz dneva v dan počnejo z zaenkrat edino delujočo demokratično stranko SDS. Zgodba Nove Slovenije in njene protijanševske identitete bo nekoč v političnih učbenikih vzor takšnega nasedanja. Borčevska Lista Ivana Serpentinška sledi logiki svojih predhodnic – vse so bile ustanovljene neposredno pred volitvami, pobrale so veliko število glasov, na primeru SMC pa vidimo, da se da zmagati in propasti brez kakršnega koli programa.
Za domovino z Milanom Kučanom naprej!
Franci Donko