Na novega leta dan pred 100. leti je Josip Vandot začel objavljati svojo prvo Kekčevo povest, Kekec na hudi poti, katera je do konca leta 1918 v celoti ugledala luč sveta. Kasneje pa sta ji sledili še dve Kekčevi noveli ( Kekec na volčji sledi 1922 in Kekec nad samotnim breznom 1924) ter trije filmi.
Vandot, ki se je leta 1884 rodil v Kranjski Gori je Kekca in njegove prigode postavil v poznano alpsko okolje, po njegovi zgodbi Kekec nad samotnim breznom pa so leta 1951 posneli prvi slovenski črno-beli celovečerec z naslovom ”Kekec”. Na avdiciji za film je Ernest Adamič svoje glavne junake izbiral med tisoč otroci, podporno vlogo v filmu pa je imel celo Lado Leskovar. Kekec je naslednje leto na 13. Mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah prejel zlatega leva za mladinsko kategorijo.
Naslednji film iz trilogije je bil ”Srečno Kekec” posnet leta 1963, ki je na 25. Mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah osvojil tretje mesto in je bil tudi prvi barvni slovenski celovečerec. Zadnji film ”Kekčeve ukane” posnet leta 1968 pa je bil najslabše sprejet izmed vseh treh. Poleg kritikov so film s slabim obiskom kinematografov raztrgali tudi gledalci.
Kekčeve zgodbe so skozi leta postale del folklorne tradicije, Vandotove zgodbe pa so tako še danes priljubljene med otroci in mladostniki.
B.T.