Gledam, poslušam, opazujem. In sklepam. Namreč to, da medijska džihadista Eugenija Carl in Matej Šurc očitno kar pokata od samozavesti.
No, lahko pa se motim. Pretirano izražanje samozavesti namreč lahko včasih kaže tudi na njeno realno pomanjkanje. Torej lahko predpostavljam, da je verski fanatizem (govorim seveda o verski sekti titoizma) včasih lahko samo zunanji izraz notranje praznosti. Tudi zato se Matej Šurc lahko arogantno hahlja in še naprej zmerja drugače misleče s klerofašisti. Na tem mestu mu sporočam, da sem klerofašist in sem celo ponosen na to. Če me namreč takšen fanatik označi za klerofašista in katolibana, je zame to kompliment. Pomeni, da sem verskim fanatikom titoizma stopil na žulj. Ker so pač oni sami – rdeči klerofašisti, ki pa se ne prepoznajo v ogledalu. In to je njihova največja nesreča.
Podobno velja tudi za tovarišico Eugenijo, ki svoj džihad bije kar na Facebooku in se znaša nad domnevnimi rasisti, ki naj bi, pomislite, celo ponarejali podpise pod peticijo proti naselitvi migrantov na Debelem rtiču. In je seveda še sama poskusila dodati kakšnega, mar ne? No, potem pa se je oglasil še Igor E. Bergant in začel slovenski javnosti samozavestno razlagati, kako je Avstrija lepo napredovala zaradi uvoza migrantov. Brezposelnost je padla, stopnja kriminala je padla, skratka, vse je tipi-topi. Dunaj zaradi multikulturnosti še nikoli doslej ni bil tako privlačen. In tako dalje. No, Igor pa je pozabil povedati, koliko migrantov je Avstrija izgnala in kako deluje nova, desna vlada.
Skratka in zdolga – govorjenje o negativnih posledicah uvoza migrantov je tabu. Tudi ko so na Škofjeloškem gradu razgrajali migranti, je ta novica padla v “bunker”. Ni smela biti objavljena. Razumljivo, ko pa se je celo Evropska komisija odločila, da bo v vseh državah članicah Evropske unije cenzurirala internet. Vse v skladu s slavno deklaracijo, ki so jo (tudi v imenu Slovenije) podpisali nekje v rdečem Marakešu. Ne vem, ali je prav tam sv. Frančišek Asiški nagovarjal sultana k spreobrnjenju, znano pa je, da so tam padli številni krščanski mučenci. Dovolj za modre.
Magični gledalec / Demokracija