Slovenska himna leži vgravirana v cestni tlak sredi Ljubljane na vrhu Čopove ulice med pošto in hotelom Slon in po njej teptamo že dolgih pet let. Ob prenovi ulice se je to brez pojasnila “kar zgodilo”.
Kmalu po zaključku del je bilo objavljeno kar nekaj pisem bralcev, med njimi pismo uglednega arhitekta Milana Kovača, da ne govorim o številnih meščanih, ki pisem bralcev nikoli ne pišejo. Jih le preberejo in se, ko se znajdejo blizu območja s slovensko himno na umazanih tleh, skrbno varujejo, da ne bi stopili na Prešernove verze. Seveda se jim ob tem občutno dvigne krvni tlak.
Že takrat sem telefonirala v kabinet župana in precej razburjeno zaprosila, da mi sporočijo, kdo je to čudno in nespodobno domislico načrtoval, kdo odobril in koliko bomo za to občani plačali. V pismu z dne 29. 11. 2013 so povedali, da je izvajalec Javno podjetje Vodovod-kanalizacija dal izdelati načrte ureditve ulice arhitekturnemu ateljeju Medprostor d.o.o. iz Ljubljane in da “cena vgraviranega verza Zdravljice ni bila posebej diferencirana, izvedena je bila v okviru celotne arhitekturne ureditve”.
Župan je molčal in ni storil ničesar, da bi se ta očitna nesramnost popravila. Saj napisa, ki je soliden obrtniški izdelek, ne bi bilo treba zavreči, le preselili bi ga na primernejše mesto in dvignili od tal. Tako nam sedaj preostane le upanje, da bo jeseni prišla v mestno hišo oseba z več občutka za simbole slovenske državnosti in bo bolj spoštljiva do someščanov.