Stranka SMC je izgubila primat, po dveh mesecih jo je prehitela SDS. Obema strankama je podpora sicer narasla, a opozicijski bolj izrazito.
Stranko SDS v tokratni anketi podpira 13,1 odstotka vprašanih, oktobra je stranka zabeležila 8,5-odstotno podporo. Največjo koalicijsko stranko SMC bi medtem volilo 11,5 odstotka vprašanih. Oktobra je SMC uživala 10,6-odstotno podporo, ugotavljajo v novembrski anketi Dela.
Na strankarski lestvici za SDS in SMC sledijo ZL s 6,8 odstotka, SD s 4,5, NSi in DeSUS z 2,2, SNS z 1,7 in SLS z 1,6 odstotka.
Tudi v tem mesecu je neodločnost volilnega telesa po rezultatih ankete izredno visoka, čeprav nekoliko nižja kot oktobra. Takšnih, ki ne vedo, koga bi volili, ne bi volili ali bi najraje podprli kakšno drugo stranko, je skoraj 55 odstotkov, mesec pred tem jih je bilo slabih 60 odstotkov.
V novembru se je sicer podpora zvišala štirim strankam – poleg SDS in SMC še SLS in ZL. SDS se je zavihtela na vrh, SLS ankete spet resneje zaznavajo, čeprav njena podpora še ni tolikšna, da bi prestopila prag parlamenta.
V večini leva koalicija
Po drugi strani imajo stranke vladajoče koalicije še vedno večino pred fiktivno desno koalicijo (SDS, NSi, SLS), še ugotavlja časnik. Ob upoštevanju zgolj opredeljenih volivcev je 41 odstotkov glasov na strani aktualne koalicije, 39 odstotkov pa na strani desne koalicije.
Podpora vladi je za malenkost zanihala navzdol, a ostaja na ravni zadnjih dveh mesecev. Vlado je pozitivno ocenilo 23,5 odstotkov anketirancev, negativno 46,5 odstotkov, srednjo oceno pa ji je dala slaba četrtina anketirancev. Ker je bila vlada v minulem tednu pod hudim pritiskom kritik zaradi begunske krize, je bilo pričakovati, da bo nihljaj navzdol bistveno večji, še ugotavljajo pri Delu.
U. U., STA