Slovenija je po desetih letih po razvitosti upoštevajoč kupno moč spet prehitela Češko in Španijo ter je tik za Italijo, je tvitnil ekonomist dr. Matej Lahovnik ter dodal, da smo leta 2008 po BDP glede na pariteto kupne moči dosegli 90-odstotno razvitost EU, nato padli na 82-odstotno – zdaj pa smo spet preko 90 odstotkov.
Zadnja leta se pogosto zdi, da so nas druge tranzicijske države gospodarsko dohitele, če ne celo prehitele. Na lestvici evropskih držav glede nominalnega ali realnega bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca smo bili med temi državami sicer še vedno najvišje uvrščeni. V realnem BDP-ju nas nobena tranzicijska država ni dohitela, čeprav nam je bila Češka kar blizu. Nas je pa Češka že pred leti prehitela po kupni moči – kar pomeni BDP na prebivalca, z upoštevanjem primerjave življenjskih stroškov v posamezni državi. Po podatkih Eurostata iz junija lani je Češka leta 2020 pri BDP na prebivalca po kupni moči dosegla 93 odstotkov povprečja EU, Slovenija pa 89 odstotkov. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) nas je pred nekaj leti med državami vzhodne Evrope prehitela tudi Litva.
Vendar pa je Slovenija po zadnjih podatkih IMF v kupni moči ponovno prehitela Češko in Litvo, ki je sedaj na tretjem mestu, ter se vrnila na prvotno zmagovalno mesto. V Sloveniji je tako bruto domači proizvod na prebivalca glede na kupno moč 48.534 ameriških dolarjev, na Češkem pa 47.527 dolarjev. Zanimivo je, da se naša kupna moč lahko primerja z Japonsko, vendar pa je treba opozoriti, da jim tam kupno moč znižujejo predvsem visoke cene. Na Hrvaškem bruto domači proizvod na prebivalca glede na kupno moč znaša 36.201 dolarja, na Madžarskem pa 40.944. Dejansko je Slovenija po kupni moči bližje Italiji kot svojima drugima sosedama – če seveda izvzamemo Avstrijo.
IMF je poslabšal napoved gospodarske rasti za Slovenijo
IMF je sicer tudi poslabšal gospodarske napovedi za svet in Slovenijo – napoved rasti BDP za Slovenijo v 2022 so znižali s 4,6 na 3,7 odstotka, projekcija inflacije pa se je zvišala. Napoved letošnje svetovne gospodarske rasti se je znižala za 1,3 odstotne točke na 3,6 odstotka, toliko pa naj bi znašala tudi znižana globalna napoved rasti za prihodnje leto. Tudi v Sloveniji naj bi se po napovedih gospodarska rast znižala za skoraj eno odstotno točko, na 3,7 odstotka, napoved poprečne letošnje inflacije pa se je zvišala na 6,7 odstotka. Za prihodnje leto nam sicer napovedujejo izboljšanje: 3-odstotno rast in 5,1-odstotno stopnjo inflacije. Vojna v Ukrajini je sprožila drago humanitarno krizo, ki bi brez hitre in mirne rešitve lahko postala vseobsegajoča. Za globalno rast se pričakuje, da se bo leta 2022 znatno upočasnila, predvsem kot posledica vojne. Močan dvomestni padec BDP-ja se zaradi spopadov pričakuje v Ukrajini. Povišanje cen goriva in hrane ima že globalni vpliv, sploh na ranljive populacije – najbolj prizadete so zlasti države z nizkimi dohodki.
IMF: Vojna upočasnjuje okrevanje
Gospodarske politike v evrskem območju so močno podprle dohodke gospodinjstev in zaščitile bilance stanja podjetij. Visoka stopnja precepljenosti in vse večja prilagoditev na pandemijo sta prav tako pripomogla k močnemu gospodarskemu okrevanju. Zdaj predstavlja izziv uskladiti normalizacijo gospodarske politike ob povečani negotovosti, vključno z razvojem in dediščino pandemije, pa tudi nenehnimi geopolitičnimi napetostmi. Po izhodišču naj bi srednjeročna dinamika inflacije ostala šibka. Toda tveganja zvišane inflacije so se očitno povečala in Evropska centralna banka bi morala biti pripravljena po potrebi prilagoditi tečaj. Nekatere države euroobmočja bi lahko zaostrile svojo makrobonitetno držo zaradi obsežnih vrednotenj sredstev, zlasti na nepremičninskih trgih. Trg dela si je opomogel hitro, vendar neenakomerno po sektorjih. Politike morajo olajšati prerazporeditev delovne sile in zaščititi ranljive, kar vključuje prekvalifikacijo in izpopolnjevanje delavcev, uporabo subvencij za zaposlovanje in krepitev ciljno usmerjenih varnostnih mrež. Strukturne reforme in naložbe z visokim učinkom, predvidene v paketu Evropske unije naslednje generacije, so ključnega pomena za povečanje odpornosti, podporo zelenim in digitalnim prehodom ter spodbujanje potencialne rasti.
Sara Kovač