Kadrovski števec po prvem mesecu kaže kar 91 menjav. Vlada Roberta Goloba se ukvarja predvsem s kadrovanjem in obračunava z drugače mislečimi, bolj malo ali nič pa z dejanskim reševanjem težav državljanov. V glavnem so prvi mesec Golobove vlade zaznamovali slabo premišljeni ukrepi ter kadrovanje, revanšizem in veseljačenje.
Vlada pod vodstvom Roberta Goloba, ki je bila imenovana 1. junija, doslej ni pokazala nobenega resnega rezultata. V prvih desetih dneh so imeli sicer tri redne seje in dve dopisni, vendar so bile točke dnevnega reda samo kadrovanje. Nato so poskrbeli še za zastave LGBT in jih razobesili ob posameznih ministrstvih, nekateri od ministrov in njihovi ožji sodelavci so se udeležili Parade ponosa v Ljubljani. Malo kasneje je sledila novinarska konferenca, na kateri so predstavili prve ukrepe za blaženje draginje, a so z ukrepi razočarali. Balans, ki so ga obljubljali, je v resnici težo spremenjenih globalnih razmer prenesel na slovenskega potrošnika, ustvaril pomanjkanje na bencinskih črpalkah in za dobro mero še razjaril avtoprevoznike.
Kadrovski števec: 91
Golobova vlada je v samo v enem mesecu izvedla neverjetnih 91 kadrovskih menjav. Že na prvi, ustanovni, seji je izvedla 14 kadrovskih menjav. Zamenjali so Uroša Urbanijo, direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje in za vršilca dolžnosti direktorja imenovali Dragana Barbutovskega. Nemudoma so pohiteli še z zamenjavo vršilke dolžnosti direktorice Službe Vlade RS za zakonodajo, Matejo Lekan Štrukelj je zamenjal Rado Fele. Naslednja kadrovska čistka je potekala na policiji, kjer so zamenjali generalnega direktorja Antona Olaja z njim lojalnim Boštjanom Lindavom. S položaja direktorja Obveščevalno-varnostne službe so odstavili Jaroša Britovška in ga nadomestili z Andrejem Feferjem. Nekatere od teh zamenjav so razumljive, saj vsaka vlada nastavi svoje kadre, ki jim zaupa.
Takojšen poseg v Urad RS za preprečevanje pranje denarja
Povsem nerazumljivo pa je, da so že na ustanovni seji odstavili Damjana Žuglja, direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja. Na njegovo mesto so imenovali javnosti neznano Aniko Vrabec Božič. Poznavalci navajajo, da so Žuglja odstavili na zahtevo Roberta Goloba, ki je v predkazenski preiskavi zaradi svojega poslovanja v družbi GEN-I in odtekanja denarja iz te družbe. Vse skupaj je povezano tudi s preiskavami poslovanja podjetij in z odprtimi bančnimi računi na Balkanu. Na Kosovu pa so v parlamentu ustanovili celo preiskovalno komisijo, saj naj bi bil v to vpleten tudi njihov državljan Martin Berishaj. Slednji naj bi bil denarna mula za Roberta Goloba.
NIJZ v roke stranke SD
Nenormalne so tudi zamenjave v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Golobova vlada je že na prvi seji štiri dosedanje člane sveta NIJZ zamenjala s štirimi svojimi, prav vsi pa so člani SD. Roka Tavčarja, Mateja Forteja, Marijo Rogar in Silvo Duh so zamenjali z Mitjem Blagajnejem, Mileno Kramar Zupan, Branetom Bregarjem in Andražem Jakljem. S tem so Golobovi vzpostavili temelje za zamenjavo direktorja NIJZ Milana Kreka. Slednji je javnosti razkril, da novi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan nanj pritiska, naj odstopi z mesta direktorja NIJZ. Bešič Loredan je razkril, da je Krekovo zamenjavo zahteval predsednik vlade Robert Golob, on pa je “samo eksekutor”. Če se Krek ne bo umaknil, bodo nanj začeli izvajati pritiske, tudi medijske. Ker je Krek razkril pritiske, so nato začeli s postopki sprememb v NIJZ, po katerih bi Kreka lahko razrešili na drugačen način. Milan Krek, ki velja za nepolitičnega človeka, je tudi razkril, naj bi za novega direktorja NIJZ imenovali Branka Gabrovca, člana sveta za zdravstvo v stranki SD. NIJZ bo tako po predvidevanjih prešel popolnoma pod oblast stranke SD.
Energetika h Golobu
Nasploh za Golobovo vlado velja, da imajo koalicijske partnerice razdeljena področja delovanja. Pri tem si je Robert Golob obdržal področje energetike in s tem popoln monopol v njej. Tako je vlada že na drugi redni seji dan po imenovanju zamenjala člane nadzornih svetov v družbah Elektrogospodarstvo Slovenije (Eles), sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja, SODO, javni službi distribucijskega operaterja električne energije, in Borzen, operaterju trga z elektriko. Vse družbe so v državni lasti tako kot tudi Družba za upravljanje investicij (DRI). Nadzorne svete so v celoti prevzeli kadri iz Gibanja Svoboda. Veliko vlogo pri tem je imel Andrej Ribič, nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana in tesen Golobov sodelavec tako v energetiki kot v stranki, ki jo zdaj obvladuje. Ribič bo predvidoma tudi predsednik nadzornega sveta Elesa, hkrati naj bi ciljal na mesto predsednika uprave Družbe za avtoceste (Dars). Za novega člana nadzornega sveta DRI pa so imenovali Branka Ribiča (zaposlenega na Darsu), brata Andreja Ribiča. Nismo torej priča samo kadrovskemu cunamiju, ampak tudi nepotizmu.
Mudi se jim v državna podjetja
Naslednja ciljna postaja je zamenjava vodilnih v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Po navedbah komentatorja Petra Gregorčiča v Uri moči z Bojanom Požarjem pa gre v tem primeru za trši oreh. Zakon o SDH je namreč zelo natančen, zato naj bi zdaj po Gregorčičevih navedbah ljubljanski odvetnik Stojan Zdolšek za novo vlado pripravljal spremembe zakona, ki naj bi omogočile, da bodo lahko menjavali ljudi tudi po SDH, s tem pa bodo Golobovi dobili prost vstop še v druga podjetja, ki so v državni lasti. Kadrovske čistke bodo popolne, pot do “prihvatizacije” pa prosta.
DUTB h Golobu in SD
V načrtu je tudi združitev SDH z Družbo za upravljanje terjatev bank (t. i. slabo banko). To je bilo načrtovano že v času prejšnje vlade. Novo pa je, da je odvetnik Franci Matoz po imenovanju nove vlade odstopil s funkcije neizvršnega direktorja in predsednika upravnega odbora DUTB. Vlada je že na seji 1. junija v vlogi skupščine DUTB poskrbela tudi za to, da je na mesta neizvršnih direktorjev DUTB imenovala svoje ljudi. To so Žiga Debeljak (izbranec Roberta Goloba, ki je tudi predsednik upravnega odbora DUTB), Miha Resman, Diana Milivojević in Rok Marolt. V tem delu si kadre delita Golob in stranka SD. Uradno naj bi nove kandidate predlagala novi finančni minister Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) in gospodarski minister Matjaž Han (SD).
Direktor FURS enake metode
Generalni direktor Finančne uprave RS (FURS) Ivan Simič je skladno s svojimi napovedmi odstopno izjavo novemu ministru za finance poslal na dan imenovanja vlade, to je 1. junija. Golobova vlada pa je nato za vršilca dolžnosti generalnega direktorja imenovala Petra Gruma. Gre za kader Golobovega Gibanja Svoboda. Grum, ki je bil od 2014 do 2020 med drugim namestnik takratne generalne direktorice FURS Jane Ahčin, pa je že napovedal podobne postopke preverjanja dosedanjih odločitev, posredno tudi kadrovske čistke.
Pritiski in grožnje zaposlenim
In zdaj smo pri seznamih, ki jih je že na začetku od ministrstev zahtevala Golobova vlada. Ta je že na prvi seji zahtevala seznam vseh javnih uslužbencev, ki so se od 1. januarja 2020 do 1. junija 2022 zaposlili, napredovali ali bili premeščeni. Od ministrstev in služb so zahtevali sezname z nazivi, plačnim razredom in tipom zaposlitve (za nedoločen čas, nadomeščanje, zaposlitev na zaupanje). Skrb vzbujajoče je, da je takšen manever podprla tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Po njenem gre za informacije javnega značaja, hkrati pa je zelo zanimivo in povedno, da vlada teh seznamov ni pripravljena predstaviti javnosti. Sklepamo torej lahko, da gre za revanšizem in pritisk na zaposlene, njihovo discipliniranje, grožnje in žuganje. Mnenje Janeza Šušteršiča o tem za Siol.net lahko preberete v posebnem okvirju.
“Najbolje je, da sezname sežgejo”
Dr. Janez Šušteršič: “Če bi vlado zanimala samo statistika in analiza kadrovanja, na seznamu ne bi potrebovala imen.”
Janez Šušteršič, nekdanji minister za finance: “Na poimenskem seznamu so vsi, ki so v zadnjih dveh letih in pol iz kakršnegakoli razloga dobili zaposlitev v državni upravi ali pa samo zamenjali delovno mesto. Recimo zato, ker je šel nekdo v pokoj ali ker je nekdo ocenil, da bodo tako več prispevali – ali pa so si to celo sami želeli. In zdaj so se samo zato znašli na nekem seznamu, s katerim vlada v uradniških vrstah išče janšiste in morebitne žrtve prejšnjega režima. Da je prav to namen seznama, je lahko jasno vsakomur ne glede na to, kako se zdaj izgovarjajo. Če bi vlado zanimala samo statistika in analiza kadrovanja, na seznamu ne bi potrebovala imen. Imena potrebuješ samo, če želiš vsakega posebej preveriti in nato žrtve nagraditi, janšiste odstraniti, preostale, ki jih je večina, pa morda celo pustiti pri miru. Da se bo iz te tresoče se gore na koncu odpustila le kakšna miš, ki ji bo mogoče dokazati nekompetentnost ali postopkovne napake, je postalo jasno tudi vladi, ki se zdaj izgovarja, da je vse namenjeno le analizi. Toda seznami obstajajo, so v informacijskem sistemu vlade in računalnikih ministrov, državnih in generalnih sekretarjev ter vseh, ki so sodelovali pri njihovi sestavi. Vsakdo lahko nanje kadarkoli pogleda in ugotovi, kateri sodelavci so sumljivi, s kom se ni pametno družiti in koga je treba odrezati od informacij. Toda na koncu dneva bo vlada morala sodelovati tudi z ljudmi s seznama, ki kaj vedo in znajo, če bo želela izpeljati karkoli bolj ambicioznega. Zato bi bilo najbolje, da pravkar nastali seznam obredno sežgejo in ga priznajo kot svojo največjo napako doslej.«
“Prihaja maček”
Boris Tomašič: “Ta pijanost traja že predolgo. Plesanje po ustavi, poslovniku in zakonih bi se moralo nehati.”
Boris Tomašič, voditelj in direktor družbe Nova24TV: “Povsem razumljivo je, da so Golob in njegovi pijani od zmage. Iz nič so dosegli odličen rezultat. Od volitev je že skoraj mesec in pol, uspelo jim je sestaviti vlado in povsod nastavljati svoje ljudi (beri: preverjene kadre globoke države). Vendar ta pijanost traja že predolgo. Plesanje po ustavi, poslovniku in zakonih bi se moralo nehati. V resnici se v resni državi ne bi smelo niti začeti, ampak Slovenija ni normalna država. Po veliki in dolgotrajni pijanosti pride ogromen in dolgotrajen maček. Padec na realna tla bo boleč in glavobol bo hud. Mediji veselo plešejo v ritmu gruljenja, toda cene hrane in energentov letijo v nebo. Prihaja huda gospodarska kriza, ki tokrat, kot pravi dr. Šušteršič, ne bo samo del gospodarskega cikla, ampak bo strukturna. To bo zahtevalo premišljene in prave ukrepe, ne bo dovolj blefirati pred kamerami, kot to počnejo sedaj. Pravijo, da bodo prehransko draginjo reševali tako, da se bodo s trgovci dogovorili, naj znižajo cene. Pravljice za otroke. Napovedano višanje davkov bo krizo le še poglobilo in kmalu bomo v globoki depresiji. Bojim se, da bodo tokrat ljudje res lačni. Ples bleferjev bo kratek, posledice pa dolgotrajne. Po streznitvi z realnostjo nas bo vse bolela glava, žal tudi tiste, ki nismo pijani od zmage.”
Fiskalni svet o koalicijski pogodbi: Tvegano, vprašljivo in nedorečeno
Fiskalni svet je raztrgal koalicijsko pogodbo med strankami Gibanje Svoboda, Socialni demokrati (SD) in Levica. Ocenili so, da ta predstavlja tveganje za gospodarstvo. Opozarjajo, da pogodba vsebuje nabor ukrepov, ki v veliki meri presegajo štiriletni mandat. Z vidika javnih financ je ena izmed ključnih usmeritev pogodbe postopno doseganje povprečnega deleža prihodkov in izdatkov v EU-27, takšna usmeritev pa je poleg metodološke vprašljivosti tudi vsebinsko tvegana za majhno in odprto gospodarstvo, ki je praviloma bolj izpostavljeno finančnim trgom. Opozarjajo, da je vse usmerjeno pretežno v povečanje izdatkov, in rotijo, da rast tekoče porabe ne sme presegati rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala.
Koalicijska pogodba v precejšnji meri izraža tudi nekatere usmeritve glede financiranja dodatnih izdatkov, kar je razlika v primerjavi s prej ocenjenima koalicijskima pogodbama. V pogodbi sicer navajajo, naj bi financiranje povečanih izdatkov zagotavljala tudi povečana poraba evropskih sredstev, deloma tudi alternativnih. Vendar pa viri niso določeni. Pretežna uresničitev ekonomske politike, zastavljene v koalicijski pogodbi, bi predstavljala tudi odklon od fiskalnih gibanj, predstavljenih v scenariju nespremenjenih politik iz Programa stabilnosti 2022, ki so nakazovala postopno konsolidacijo javnih financ. Z zastojem konsolidacije bi se povečalo tveganje za doseganje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ v prihodnjih letih.
V Fiskalnem svetu še opozarjajo, da bi koalicijska pogodba morala omogočiti natančnejše vrednotenje. Pogodba je nedorečena. Novi vladi predlagajo približevanje dobrim praksam v nekaterih državah, kjer koalicijske pogodbe omogočajo natančnejše ovrednotenje. S tem tudi širša javnost dobi uvid v njihove javnofinančne in makroekonomske posledice.
“V takem okolju lahko državi pomaga le Bog”
Joc Pečečnik, podjetnik in podpredsednik Kluba slovenskih podjetnikov, je svoje podjetje Interblock prodal družbi s sedežem na Kajmanskih otokih in pri tem za največjo komercialno televizijo dejal: “Ravno, ko je podjetništvo zaživelo, so davki višji in vračamo se v stare dneve strahu, kjer imajo tisti, ki ne prispevajo k skupnemu budžetu, najmočnejši glas. Tiste pa, ki pripomorejo k državni blagajni, označujejo za barabe.” Pri tem je še poudaril: “Če delo ne bo vrednota, ki bi jo zasledovali, prihodnosti kaže slabo. Nihče pa ne vidi truda, ki ga podjetnik vloži v svoje delo. V takem okolju lahko državi pomaga samo še Bog.”
Vida Kocjan