Zveza Nato bo na vzhodni meji drastično okrepila vojaško prisotnost. Število sil za hitro odzivanje se bo iz 40 tisoč pripadnikov povečalo na 300 tisoč, je pred zasedanjem voditeljev Nata, ki se bo začelo jutri v Madridu, povedal generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva, Jens Stoltenberg. Pričakovati je tudi veliko spremembo v strateškem konceptu Nata.
“Okrepili bomo našo prednjo obrambo. Okrepili bomo bojne skupine v vzhodnem delu zavezništva na raven brigad. Preoblikovali bomo Natove sile za hitro odzivanje in njihovo število povečali na več kot 300.000,” je napovedal Jens Stoltenberg, ob tem pa pojasnil, da se na raven brigad ne bodo okrepile vse bojne skupine, temveč le nekatere. Dodatno se bodo tudi določile enote, ki bodo ostale umeščene v državah članicah, a bodo pripravljene na hiter odhod na vzhod, če bi se za to pojavila potreba. Sile za hitro odzivanje so trenutno nameščene v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljskem, Bolgariji, Slovaškem, Madžarskem in Romuniji. Nato povečuje sile za hitro odzivanje že od leta 2014, ko so te štele približno 13 tisoč vojakov.
Zavezništvo pa se ne bo okrepilo samo v številu vojakov, temveč tudi z dodatno bojno opremo, vključno s sistemi zračne obrambe. “Skupaj to predstavlja največje preoblikovanje naše skupne obrambe in odvračalne drže od hladne vojne,” je pojasnil generalni sekretar Nata.
“Rusija je neposredna grožnja naši varnosti”
Na prihajajočem vrhu pa je pričakovati tudi velike premike v terminologiji, ki ga je Nato doslej uporabljal v zvezi z Rusijo. Zavezništvo je namreč leta 2010 sprejelo strategijo delovanja, v kateri je bila Rusija označena kot strateška partnerica. To se bo sedaj spremenilo – po poročanju Reutersa bo namreč prišlo do spremembe strateškega koncepta. “Pričakujem, da bodo zavezniki Rusijo jasno označili kot neposredno grožnjo naši varnosti, našim vrednotam in na pravilih utemeljenega mednarodnega reda,” je bil oster Stoltenberg. Do spremembe strateških konceptov pa naj bi prišlo tudi v zvezi s Kitajsko. Do tega naj bi prišlo na pobudo ZDA in Združenega kraljestva, ki želita zajeziti vedno hujše grožnje, ki jih Kitajska usmerja proti demokratičnemu Tajvanu. Natovi diplomati so sicer povedali, da sta do predloga zadržani Nemčija in Francija, ki predlagata nežnejšo retoriko in ukrepe, poroča BBC.
Pomembne razprave v Madridu
Na jutrišnjem srečanju voditeljev, ki bo trajalo tri dni, je pričakovati številne pomembne debate, ki bodo začrtana pot Nata v prihodnje. Opravljene bodo razprave na temo krepitve dolgoročne odvračalne in obrambne drže zveze zoper Rusijo, nadaljnje vojaške pomoči Ukrajini, proračunskih izdatkov za obrambo držav članic in o sodelovanja s partnerskimi državami.
Andrej Žitnik