Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je nedavno ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov pozvala vlado, da čim prej sprejme pobudo za določitev groba posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico na ljubljanskem pokopališču Žale in stori vse, da se to uresniči. Pokopu umorjenih v Kočevskem rogu na Žalah ljubljanski župan Zoran Janković že dlje časa nasprotuje in tudi tokrat ni drugače. Lahko pa to uredi njegov prijatelj in politični sopotnik Robert Golob, predsednik vlade.
Župan Zoran Janković navaja, da na največjem slovenskem pokopališču Žale ni primernega prostora za pokop zverinsko pobitih po drugih svetovni vojni.
Janković na cedilu pustil pobite Rome
Komisija je v preteklih letih tudi prek pristojnega ministrstva na Mestno občino Ljubljana podala več pobud oz. vlog za pokop posmrtnih ostankov, najprej leta 2017 za žrtve, pretežno slovenske narodnosti, iz več množičnih grobišč po Sloveniji. Leta 2017 so podali tudi vlogo za pobite slovenske in romske narodnosti iz več množičnih grobišč blizu Ljubljane.
Tudi to je Janković zavračal, zato so leta 2018 dali pobudo za pokop 65 žrtev romske narodnosti iz Iške in Mačkovca, ki naj bi jih pokopali v dveh skupinskih grobovih. Tudi temu Janković nasprotuje.
Vsak si zasluži dostojen grob
V breznu pod Macesnovo gorico število izkopanih žrtev že presega 2000, v komisiji si prizadevajo, da bi žrtve dobile svoj grob na Žalah. Pri tem navajajo, da gre za nacionalno tragedijo in glavno mesto mora imeti v svoji veličini tako narodno slavo kot narodne tragedije. Po pričevanjih, predhodnih raziskavah in izkopu več kot 70 kilogramov predmetov ter po temeljitem detektorskem pregledu se z veliko verjetnostjo domneva, da so v breznu posmrtni ostanki umorjenih Slovencev.
Pričakovano je, da bodo posmrtni ostanki iz brezna izkopani v letošnjem letu, od vlade pričakujejo, da bo ta omogočila pogreb žrtev na Žalah v letu 2023.
Komisija sicer že več let izreka pobude, naj žrtve tega vojnega zločina in zločina proti človečnosti dobijo svoj grob v glavnem mestu Slovenije. Prav z izkopom posmrtnih ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico je ta pobuda toliko bolj utemeljena. Glavno mesto države namreč v svojem simbolnem krogu zajema vse narodove skrajnosti.
Moja Dolenjska